Znanstveno monografijo so predstavili urednika Anton Jamnik (levo) in Bojan Žalec ter urednica knjižnega programa založbe Družina Tina Osterman. FOTO: Tatjana Splichal



V soboto, 14. novembra, bo minilo natanko sto let od rojstva dr. Alojzija Šuštarja, ljubljanskega nadškofa metropolita v prelomnem času slovenskega osamosvajanja. Škofovsko službo je opravljal med letoma 1980 in 1997, v večnost pa je odšel 29. junija 2007, star 86 let.

Ob 100-letnici njegovega rojstva je danes od 10. ure naprej v okviru projekta ljubljanske Teološke fakultete potekal simpozij »100-letnica rojstva nadškofa dr. Alojzija Šuštarja« o njegovem pomenu v Cerkvi na Slovenskem, slovenski družbi in evropskem prostoru.


Uvodni nagovor je pripadel nadškofu Stanislavu Zoretu. FOTO: Tatjana Splichal


Zadnji del dogodka je bil namenjen predstavitvi znanstvene monografije »Nadškof Alojzij Šuštar (1920 – 2007), 100-letnica rojstva«, ki je delo 23 avtorjev in je izšla pri založbi Družina. Monografijo so predstavili urednika msgr. dr. Anton Jamnik in dr. Bojan Žalec ter urednica knjižnega programa založbe Družina dr. Tina Osterman.

Častni pokrovitelj dogodka je bil slovenski predsednik Borut Pahor, pozdravne nagovore so imeli še ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, dekan ljubljanske Teološke fakultete dr. Janez Vodičar in ljubljanski pomožni škof ter organizator in vodja projekta msgr. dr. Anton Jamnik.


Knjiga vsebuje znanstvene prispevke in pričevanja Šuštarjevih sodobnikov. FOTO: Tatjana Splichal


V prvem delu simpozija so o »življenjski poti in ključnih vidikih Šuštarjeve misli in dela« spregovorili France Dolinar, Blaž Otrin, Roman Globokar, Andrej Saje, Matjaž Ambrožič in sourednik knjige Bojan Žalec.

V drugem sklopu, imenovanem »Nadškof Šuštar in samostojna država Slovenija – ob 30. obletnici plebiscita in države Slovenije«, pa so poleg sourednika msgr. dr. Antona Jamnika sodelovali še Rosvita Pesek, Dimitrij Rupel, Ernest Petrič in Andrej Šter.


Častni pokrovitelj simpozija je bil predsednik Borut Pahor. FOTO: Tatjana Splichal


Posebne epidemiološke razmere in navodila NIJZ so narekovali, da sta simpozij in predstavitev znanstvene monografije potekala zgolj v spletni obliki.



Nekaj izbranih misli z današnjega simpozija si preberite spodaj, več o simpoziju pa boste lahko v prihodnjih dneh brali na naši spletni strani in v tiskani številki tednika Družina.

Škof dr. Anton Jamnik, vodja dvoletnega raziskovalnega projekta o nadškofu Šuštarju na Teološki fakulteti, je po uvodnih besedah začrtal smer današnjega simpozija. Alojzij Šuštar je bil mož močne in trdne vere ter človek različnih zanimanj. Imenujemo ga enega od očetov slovenske samostojnosti, njegove misli pa nas navdihujejo in vodijo še danes.

Ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore je predstavil veličino Alojzija Šuštarja – to je bila veličina moža, duhovnika in škofa, ki je živel v prelomnih časih, vedno pa je bil zvest svojemu škofovskemu vodilu »Božjo voljo spolnjevati«.


Rosvita Pesek je predstavila medijski vidik delovanja nadškofa Šuštarja. FOTO: Tatjana Splichal


V uvodnem delu je spregovoril še dr. Janez Vodičar, dekan Teološke fakultete, ki je izpostavil, kako močan pečat je Alojzij Šuštar pustil na Teološki fakulteti, saj je bil aktivno vključen v njeno delovanje in si je prizadeval za kakovost študija.

Dr. Blaž Otrin je v predavanju z naslovom Nadškofova vizija Cerkve v Ljubljanski škofiji po demokratičnih spremembah poudaril, da je bil Šuštar prodoren moralni teolog, ki je verjel v pot dialoga. Podal se je na tvegano pot sprave in pri tem govoril, da je vedno potrebno začeti pri sebi, saj je rad dejal: »Vedno lahko pri sebi kaj spremenimo na bolje.«


Andrej Saje je tudi povezoval simpozij. FOTO: Tatjana Splichal


Dr. Bojan Žalec (Nadškof Alojzij Šuštar s filozofskega vidika: eksistencialna etika osebne odločitve) je med drugim izpostavil, kateri filozofi so vplivali na nadškofovo delovanje in omenil miselno povezanost Alojzija Šuštarja in filozofa Romana Guardinija.

Dr. Roman Globokar (Alojzij Šuštar kot moralni teolog v pokoncilski prenovi) je dejal, da je bil Alojzij Šuštar teolog koncilske prenove in se je zelo trudil za to, kako moralni nauk predstaviti ljudem sodobnega časa.


Andrej Šter je poudaril, da je bil Šuštar človek, ki je vedel, »kako iz ljudstva narediti narod in kako iz dežele narediti državo«. FOTO: Tatjana Splichal


Dr. Andrej Saje je imel predavanje z naslovom Šuštarjeva izkušnja sinodalnosti in njegova vloga pri ustanavljanju Slovenske škofovske konference. Slovenska škofovska konferenca je bila po njegovem prizadevanju ustanovljena leta 1993.

Pater dr. Robert Bahčič, rektor Marijinega svetišča na Brezjah, je predstavil prispevek z naslovom Alojzij Šuštar in Marija Pomagaj. Marija je nadškofa »spremljala« že od otroštva in predvsem v kritičnih časih. Ko je bila pred vrati osamosvojitev Slovenije, je nadškof naš narod posebej izročil Božji Materi Mariji.

V drugem delu simpozija je najprej spregovoril predsednik Republike Slovenije in častni pokrovitelj projekta Borut Pahor. Dejal je, da je naša dolžnost, da se poklonimo osebnostim, ki so bile odločilne za samostojnost Slovenije. Eden izmed njih je gotovo bil Alojzij Šuštar. Njegova vloga je nepogrešljiva in čudovito je, da 30. obletnica samostojnosti Slovenije sovpada s 100-letnico njegovega rojstva. Predsednik se nadškofa spominja kot mirnega, razsodnega in iskreno ljubeznivega človeka s stvarnim pogledom na svet.


Simpozij so morali zaradi epidemije izpeljati le spletno. FOTO: Tatjana Splichal


Naslednja je spregovorila dr. Rosvita Pesek s prispevkom, ki nosi naslov Nadškof Šuštar, Televizija Ljubljana in osamosvojitev. Predstavila je medijski vidik delovanja nadškofa Šuštarja. V sklopu simpozija smo si lahko ogledali štiri njegove prodornejše televizijske nastope. Med drugim božični nagovor iz leta 1988 ter posnetek, kjer je nadškof vidno navdušen nad rezultati plebiscita. Žal imamo tudi posnetek, kjer nadškofov nastop ni bil v celoti predvajan oz. močno okrnjen, kar pušča madež in grenak priokus tistemu nadškofovemu nastopu v javnosti.


Dekan Janez Vodičar je izpostavil, kako močan pečat je Šuštar pustil na Teološki fakulteti. FOTO: Tatjana Splichal


Predavanje z naslovom Državotvorni nadškof je imel dr. Dimitrij Rupel, eden od sodelavcev Nove revije. Alojzija Šuštarja se spominja kot človeka, ki je za vsakogar našel dobro besedo in je bil zagotovo eden od velikanov takratne slovenske generacije. Posebej pa je za nas pomembna Šuštarjeva korespondenca s svetim sedežem in dr. Rupel je orisal ozadje tega sodelovanja.

Spregovoril je še pravnik in politik Andrej Šter v nagovoru z naslovom Nadškof Šuštar je razumel znamenja čas. Dejal je, da je bil Šuštar človek, ki je vedel, »kako iz ljudstva narediti narod in kako iz dežele narediti državo«. Primer tega škofovega prizadevanja je obisk papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji, ki je močno vplival na to, da smo takrat katoličani dobili svoje mesto tudi v javnosti. Alojzij Šuštar ni bila samo človek, ki je imel veliko znanja, ampak predvsem veliko modrosti.


Dimitrij Rupel se Šuštarja spominja kot človeka, ki je za vsakogar našel dobro besedo. FOTO: Tatjana Splichal


V zadnjem delu je sledila še predstavitev znanstvene monografije Nadškof Šuštar – 100-letnica rojstva, na kateri so sodelovali urednika dr. Anton Jamnik in dr. Bojan Žalec, knjižna urednica Tina Osterman in Manica Ferenc iz založbe Družina. Koordinator simpozija in pomemben člen pri nastajanju knjige je bil Matevž Vidmar.

Knjiga vsebuje 13 znanstvenih prispevkov in pričevanja različnih Šuštarjevih sodobnikov. Je zelo obsežno delo, v katerem je izpostavljena tudi mednarodna razsežnost delovanja nadškofa Šuštarja. Namen knjige je prikazati objektivno podobo Alojzija Šuštarja in veličino njegove osebnosti. Delo je izjemnega pomena za širšo slovensko družbo. Ključno je, da se s tem ohranja duhovno in intelektualno bogastvo nadškofa Alojzija Šuštarja ter vse, kar je storil za slovenski narod, zlasti pri osamosvojitvi Slovenije. Knjiga vsebuje obsežno fotografsko gradivo iz Nadškofijskega arhiva, kar prispeva k njeni dinamičnosti.


Marija je nadškofa »spremljala« že od otroštva, je poudaril p. Robert Bahčič. FOTO: Tatjana Splichal