Samo Skralovnik: Judje imajo v Božjem odrešenjskem načrtu posebno mesto in vse, kar lahko rečem, je – v skladu z izjavo Nostra aetate –, da Cerkev skupaj z judi pričakuje uro, ki je znana samo Gospodu, ko bodo vsi narodi »z enim duhom služili« Gospodu (Sof 3,9). FOTO: Tatjana Splichal



Samo Skralovnik, docent pri Katedri za Sveto pismo in judovstvo, ki je dal pobudo in prevzel organizacijo mednarodnega simpozija Judovsko-krščanski viri in razsežnosti dialoga, je priljubljen predavatelj na Teološki fakulteti. S prof. Maksimilijanom Matjažem vodita Biblično šolo Evangelii Gaudium. Skupaj tudi urejata znanstveno revijo Edinost in dialog in revijo Božja beseda danes. V sodelovanju z različnimi (so)avtorji in institucijami je pripravil zanimivo biblično arheološko razstavo Od puščave do mize, ki je v letih 2018 in 2019 gostovala po Sloveniji.

V pogovoru spregovori o povodu za organizacijo simpozija, predstavi, kaj je dejansko pomenilo biti Jud, nam odkriva skupne korenine judovstva in krščanstva, pa tudi odkriva pomen in poti dialoga.

Kaj dejansko pomeni dialog med judovstvom in krščanstvom in zakaj je tako pomemben tako za kristjane v Sloveniji kot v Evropi tudi danes?

Prizadevanje za dialog usmerja pogled Cerkve v prihodnost in je v današnjem času ena od prioritetnih nalog vesoljne Cerkve. Že papež Janez Pavel II. je v svoji znameniti okrožnici Da bi bili eno (Ut unum sint) predstavil dialog kot prednost in obvezno pot, na kateri se odkriva bogastvo drugih. Po tej poti sta svoj pontifikat nadaljevala njegova naslednika, Benedikt XVI. in Frančišek.


Samo Skralovnik: Prizadevanje za dialog usmerja pogled Cerkve v prihodnost in je v današnjem času ena od prioritetnih nalog vesoljne Cerkve. FOTO: Tatjana Splichal


To je tudi, če smo iskreni, edina mogoča »strategija« preživetja. Medverskih, in drugih, konfliktov ne bo mogoče reševati brez poglobljenega poznavanja drugega. In najučinkovitejši način preprečevanja bodočih vojn je vzgoja za dialog. Ob tem mi prihaja na misel Izaija in njegov stavek: »Če ne boste verovali, ne boste obstali« (Iz 7,9b). Vera v Svetem pismu pomeni življenje in če smo zapisali, da je človek ustvarjen po Božji podobi, ki je Beseda – dialog, delovanje v smeri dialoga ni samo kristjanov hobi, ampak njegov poklic in poslanstvo, njegova vera. Zato dovolite parafrazo oz. reinterpretacijo Izaije: »Če ne boste vzgajali in si prizadevali za dialog, ne boste obstali.«

Dialog je po mojem mnenju za naše preživetje nujen. Če Cerkev ne bo šla v smeri načrtnega dialoga, ne bo obstala. Bog Svetega pisma je za dialog s človekom »pokleknil«, dobesedno pomanjšal v otroka, razlomil v kruh, da bi lahko stopil v dialog z nami. O dialogu ne moremo samo govoriti, včasih se je treba tudi skloniti, kar boli in bo bolelo, ker vedno pomeni slovo od nekih mojih predstav.

Judje še vedno pričakujejo Mesija. Ali naj si kristjani želimo, da bi Judje spoznali Jezusa?

Vsi evangeliji se končajo z naročilom: Pojdite po vsem svetu in naredite vse narode za moje učence. In na svetu obstajajo močni lobiji, podprti tudi z veliko denarja, ki spreobračajo Jude v krščanstvo, včasih celo malo na nasilen način, kar se meni osebno ne zdi prav. Mislim, da Kristus s svojo božanskostjo ne potrebuje teh lobijev. Judje imajo v Božjem odrešenjskem načrtu posebno mesto in vse, kar lahko rečem, je – v skladu z izjavo Nostra aetate –, da Cerkev skupaj z judi pričakuje uro, ki je znana samo Gospodu, ko bodo vsi narodi »z enim duhom služili« Gospodu (Sof 3,9).

*Celoten pogovor je objavljen v Družini (17/2021).*