Foto: Tatjana Splichal



Rosvita Pesek, priljubljen obraz s TV-zaslonov, ima tudi svojo manj znano plat. Je strastna raziskovalka obdobja osamosvajanja Slovenije. To dogajanje je kot mlada novinarka, ki se je prav v tistem času zaposlila na TV Slovenija, spremljala povsem od blizu. Pozneje je na oddelku za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete na temo osamosvojitve tudi doktorirala in se kot avtorica podpisala pod več dokumentarnih filmov in knjig. V avgustu smo si na javni televiziji lahko ogledali njene pogovore z nekaterimi pomembnejšimi akterji slovenske osamosvojitve: z Lojzetom Peterletom, Milanom Kučanom, Dimitrijem Ruplom in Janezom Janšo. Posneli so jih na Brdu pri Kranju, prav tam, kjer so pred tridesetimi leti tekle priprave na odločilni korak naše države.

Možje, ki so polagali upe v našo državo

»Osamosvojitev je zame tema, polna velikih zgodb,« nam je zaupala voditeljica, ki ji osamosvojitvene teme na televiziji že kar »pripadajo«, tudi vodenje Odmevov pred vsemi državnimi prazniki. »Vanjo je bilo vključenih kar nekaj mož, s katerimi si še danes delim naklonjenost. Bilo je veliko poguma in vizije, modrih odločitev, politične spretnosti. Pri njih sem zajemala z veliko žlico poglede na slovensko samostojnost in vse upe, ki so jih polagali v našo državo.«

O teh možeh je Rosvita Pesek napisala tudi nekaj knjig. Med njimi so Osamosvojitvena vlada (2012), Pučnik (2013) in Bučar (2016), vse so izšle pri Celovški Mohorjevi založbi. »To so bili državniki z avtoriteto!« Peskova je prepričana, da narod potrebuje avtoriteto, ki ga je v kritičnem trenutku sposobna popeljati »čez Rdeče morje«, čez kritične trenutke, kakršna je npr. zdaj korona. »Da se ne 'stepemo', še preden naredimo prvi korak. Žal pa to avtoriteto vse manj priznavamo in vse manj gojimo. Ljudje niso več pripravljeni izpostavljati svojega imena za javno dobro.«


Foto: Tatjana Splichal


Nenehno hodimo v prvi razred političnega usposabljanja

Razlog za to, da nikakor ne uspemo preseči delitve na »naše« in »vaše«, vidi v tem, da demokracije v svojem bistvu še nismo dojeli. »Demokracija namreč pomeni, da nam lahko na temelju volilnega rezultata danes vladajo eni, jutri pa drugi in da so menjave oblasti med t. i. levico in t. i. desnico naravna posledica izgube zaupanja,« pove. »Pri nas pa je, kadar dobi oblast desnica, to povod, da se poskuša s skorajda 'revolucionarnimi' prijemi izsiliti izredno stanje. Ker desnica pri nas, za nekatere, ne sme vladati. Ta premik k normalizaciji v glavah bomo morali še narediti.«

Pri vodenju Odmevov se Peskova trudi, da uporablja enake vatle za vse, ob upoštevanju različnih položajev, na katerih so. »Želim predvsem posredovati informacije, ki stojijo. Objektivno in pravično. Senzacionalizma in kriminaliziranja vsega in vseh povprek ne maram.«

Bistveni razlog, da smo ob 30. obletnici prvih slovenskih demokratičnih volitev tako nezadovoljni z našo politiko, vidi v politični nezrelosti. »Čudim se filozofiji novih političnih obrazov, ki v Sloveniji vlada že najmanj desetletje,« pravi. »Povejte mi, zakaj si za operacijo želite izkušenega zdravnika, ki je izvedel že na stotine podobnih posegov, pri politiki pa prisegate na novinca, tako rekoč na stažista? Samo pri nas mislimo, da lahko nekdo kot padalec začne voditi državo. In da se bo politike pač priučil. Takšno zmotno prepričanje nas stane. Nenehno hodimo v prvi razred političnega usposabljanja in se ne moremo premakniti naprej.«


Pogovori z osamosvojitelji: z Lojzetom Peterletom. Foto: Adrijan Pregelj


Razlogi za ponos na Slovenijo

Vsem kritikom navkljub pa Rosvita Pesek vedno najde razloge za to, da smemo upravičeno biti ponosni na svojo državo. »Ko končujem Odmeve, želim izpostaviti kakšno dobro novico, pa če je za nami še tako težek dan. Naj gledalci ne odidejo v posteljo histerični, češ kako je v Sloveniji vse narobe. To ni moja projekcija novinarskega dela,« pravi.

O razlogih za ponos pa doda: »Ko bo čez 50 let nekdo z distance ocenjeval naš čas, bo gotovo rekel, kako fantastično, romantično obdobje je doživela naša generacija! Imeli smo slovensko pomlad, plebiscit, razglasitev svoje države, žal še vojno … Postavljali smo svojo diplomacijo, ustvarjali svojo denarno enoto, samostojno smo se odločali o vstopu v evropska zavezništva. Kakovost našega življenja je skokovito narasla. Veliko iztisnemo iz sebe, poprimemo za delo. Poglejte mlade Slovence, kako v Evropi brez mej prodirajo z idejami. Poglejte slovensko znanost, borno po denarju, a marsikje v svetovni špici. Naše športnike na najvišjih stopničkah. In našo solidarnost! Kako odpremo denarnico in srce, ko je posameznik ali družina v stiski. V resnici smo kljub maloštevilnosti narod velikih ljudi.«
_ _ _

*Članek je bil v celoti objavljen v Naši družini (39/2020), ki jo lahko prelistate TUKAJ.*

*Naša družina na facebooku TUKAJ.*