Reportaža o župniji Ponikva
Reportaža o župniji Ponikva
Pogled na Ponikvo od bližnje cerkve sv. Ožbalta.
Župnija Ponikva je starodavna župnija, saj je ena izmed pražupnij. V dolgih stoletjih se je izoblikovalo veliko lepih, pa tudi nekaj obremenjujočih izkustev.
V župniji Ponikva so v 19. stoletju zaznamovali trije veliki rojaki: slovničar Mihael Zagajšek, kartograf Blaž Kocen, predvsem pa škof bl. Anton Martin Slomšek. To je prineslo župniji in župljanom veliko ponosa. 20. stoletje je bilo zaznamovano z vojnami in komunizmom, kar je prinašalo veliko gorja. Ljudje so se trudili preživeti in ohraniti dostojanstvo in premoženje. Z demokratizacijo so počasi začeli lažje dihati, močna spodbuda je bila Slomškova beatifikacija.
Tradicionalna župnija, kjer ljudje še radi pridejo k maši in slovesnostim
Kot je dejal župnik Alojzij Kačičnik, je ob prihodu v župnijo pred enajstimi leti ugotavljal, da je to tradicionalna župnija, kjer ljudje še radi pridejo k maši in k slovesnostim. »Radi so se poveselili, kar seveda velja še danes. Podobno sem lahko ugotavljal za petje.
Župnijska cerkev sv. Martina
Po zaslugi dotedanjega župnika Miha Hermana in njegovih predhodnikov je bilo pastoralno življenje zelo pestro in razgibano, saj je poleg pevskih zborov bil že od nekdaj dejaven ŽPS, zakonska skupina, bogoslužja so bila lepo oblikovana, sodelovali so bralci, velikokrat otroci, zelo dejavni so bili ministranti, v počitnicah je bilo vsaj nekaj dni oratorija, delovala je Župnijska karitas.«
V župniji poteka več množičnih Slomškovih romanj
V župniji je vsako leto potekalo več množičnih Slomškovih romanj. Tudi na gospodarskem področju je bila župnija nadpovprečno aktivna, saj so poleg osnovnih obnovitvenih del na strehah in fasadah poskrbeli za celovito obnovo Slomškove rojstne hiše, v cerkvi pa so uredili prezbiterij, zgradili nove orgle, nove klopi, obnovili enega od oltarjev, tudi na podružnico Sv. Ožbalta niso pozabili.
Župnijsko cerkev krasijo poslikave Jakoba Brolla iz leta 1890.
»Lahko rečem,« pravi župnik Kačičnik, »da danes marsikaj od tega še drži in da je to še vedno pretežno tradicionalna župnija, ki pa je vendar relativno blizu Celju, pa tudi Maribor in Ljubljana nista prav posebej daleč.
Podružnična cerkev sv. Ožbalta
Vsi bi si želeli, da bi bila Ponikva v središču pozornosti, raje pa vidijo, če se v aktivno življenje župnije in kraja vključijo drugi ljudje. Ko starejši umrejo ali onemorejo, njihovo mesto večkrat ostane prazno. Podobno stanje je v večini podeželskih in primestnih župnij.«
Več v reportaži v 24. številki Družine.
FOTO: Ivo Žajdela