Obe malečniški cerkvi. FOTO: Ivo Žajdela.


Reportaža prikazuje kako se je novi župnijski upravitelj župnije sv. Petra pri Mariboru (Malečniku) Sebastijan Valentan podal na zahtevno pot obsežnih obnovitvenih del.

Župnija Sv. Petra v Malečniku se nahaja v čudovitem okolju, ravno prav vstran od mestnega vrveža, med vinogradi, naravna meja je reka Drava, ki teče tik pod župnijsko cerkvijo.


Župnijska cerkev sv. Petra. FOTO: Ivo Žajdela.

Župnijska cerkev je posvečena sv. Petru in je prava zakladnica cerkvene umetnosti, od glavnega oltarja s sliko znamenitega graškega slikarja Franza Ignaza Flurerja (1682–1742), šestih stranskih oltarjev s kiparskimi mojstrovinami bratov Filipa Jakoba in Jožefa Strauba, poslikav ter drugih umetnin in zanimivosti.

Le nekaj sto metrov nad župnijsko cerkvijo na vrhu griča kraljuje gotski biser, Marijina romarska cerkev na Gorci, ki je prav tako »nabita« z umetninami, od oltarjev, kipov do poslikav. Cerkev sta v celoti poslikala mojstra Fantoni in Brollo. Cerkvi povezuje lep niz kapelic križevega pota.


Glavni oltar je poln pomembnih kiparskih in slikarskih umetnin. FOTO: Ivo Žajdela.

Obsežna obnova prostorov v župnijskem dvorcu

Župnijski upravitelj Sebastijan Valentan je za Družino povedal, da so mu prvo skrb, ko je prišel v župnijo, predstavljali veroučenci, zato so skupaj s člani Gospodarskega sveta sklenili, da bodo najprej prenovili veroučne učilnice in sanitarije.

Veroučni prostor mora biti za otroke prijetno kolje, v katerem se bodo dobro počutili, kamor bodo radi prihajali. Biti mora sodoben in funkcionalen.

»Mislim, da nam je te osnovne pogoje uspelo dokaj hitro zagotoviti in novo veroučno leto se je že začelo v prenovljeni učilnici. Nepozabne ostajajo velike oči otrok, ko so vanjo vstopili. Nekateri so nekaj časa samo sedeli in vrteli glavo. Vse je bilo novo. Ko vidiš to zadovoljstvo, je ves trud poplačan. Rad bi se na tem mestu zahvalil prijateljici, pisateljici in novinarki v ZDA, ki je v ameriškem časopisu objavila fotografije stare učilnice in zapis o tem, česar smo se lotili.«


Pogled na župnijsko cerkev s poti ob kapelah križevega pota na Gorco. FOTO: Ivo Žajdela.

Kar nekaj dobrotnikov se jim je od tam oglasilo in tudi zaradi njihove pomoči so stroške prenove lahko poplačali. »Župnija je z mojim prihodom dobila dva nova veroučitelja, ki predano opravljata svojo službo. Upamo le, da se bomo lahko čimprej vrnili v veroučne klopi, saj verouk na daljavo ni to, kar si želimo.«

Čutiti je bilo polnost življenja in vere

Valentan je povedal tudi, da je lani, pred novim valom epidemije, kar dobro kazalo, otroci so prejeli prvo o obhajilo, žegnanje na Gorci je lepo potekalo in nasploh se je čutil optimizem.

Začeli so tudi z otroškimi oziroma družinskimi mašami, obisk v cerkvi se je začel zelo večati. Pri deseti maši včasih ni bilo več prostora v klopeh, ker so bile polne otrok, staršev, dedkov in babic ter drugih vernikov.


Marijina romarska cerkev na Gorci. FOTO: Ivo Žajdela.

Veroučenci so že začeli sodelovati pri maši z branjem beril in uvodov. »Res je bilo čutiti polnost življenja in vere, nato pa je pljusknil nov epidemiološki val in za kratek čas je vse zastalo. Pravim za kratek čas, ker smo se takoj lotili iskanja novih poti in priložnosti. Ni bilo predaje,« je dodal župnijski upravitelj.


Celotno reportažo si preberite v novi številki tednika Družina (17/2021).