Po predlogi Gregorja Čušina narisal: Damijan Stepančič



Smo tako hitro pozabili na škodo, ki jo lahko naredi ukinitev vseh nenujnih zdravstvenih storitev, zaprtje trgovin, ukinitev maš in prepoved gibanja med občinami? Si res želimo spet ostati doma in preživeti počitnice v samoizolaciji?

Rojstni dnevi, pogrebi, slovesnosti prvega obhajila in birme, nove maše in poroke – vse to so (ali bodo) druženja velikega števila ljudi, ki pridejo iz različnih vetrov in nihče zase ne more vedeti, da zares ni okužen z novim koronavirusom. Ob zanemarjanju varnostnih ukrepov se nam lahko zelo hitro zgodi, da bomo imeli veliko število novih okužb.

Všeč mi je bilo, ko je pri maši v majhni cerkvici duhovnik že na začetku prijazno opozoril udeležence, naj se usedemo tako, da bo med nami dovolj razdalje, če nismo iz istega gospodinjstva. V ta namen so pripravili tudi zvočnik in stole, da so tisti, ki so ostali pred cerkvijo, lahko zbrano sodelovali pri maši. Tako smo se vsi počutili bolj varno. Mislim, da je danes tudi tako mogoče živeti zapoved »ljubi svojega bližnjega«.

Morda si mislite, da sem pač med bolj prestrašenimi. Seveda si ne želim zboleti, a še huje bi mi bilo pomisliti, komu vse sem nehote prenesla bolezen. In teh bi bilo najbrž veliko. Te odgovornosti ne želim prevzeti. Pa vi?

*Prispevek je uvodnik v novi Naši družini (26-27/2020).*

*Naša družina na facebooku TUKAJ.*