Danes mineva 75 let od smrti papeža Pija XI. Med njegovimi največjimi zaslugami je nedvomno podpis lateranskih sporazumov 11. februarja 1929, na željo Pija XI. pa je bil 12. februarja 1931 ustanovljen tudi Radio Vatikan.

Pij XI. je bil rojen kot Ambrogio Damiano Achille Ratti 31. maja 1857 v kraju Desio na severu Italije. Z desetimi leti je vstopil v semenišče in leta 1879 prejel duhovniško posvečenje. Sprva je deloval kot učitelj teologije v semenišču, kasneje je bil prefekt Ambrozijanske knjižnice v Milanu. 26 let življenja je preživel med knjigami, v študiju, zbiranju in pisanju del zgodovinske, bogoslužne in hagiografske narave. Poleg tega se je zanimal za književnost in umetnost. Leta 1914 je bil imenovan za prefekta Vatikanske knjižnice. Po vojni je postal apostolski vizitator za Poljsko in Litvo, takoj zatem pa je bil kot apostolski nuncij poslan na Poljsko, da bi tam branil pravice kristjanov in utrdil katoliško navzočnost v Vzhodni Evropi. Ko se je vrnil v Italijo, je bil za krajši čas na čelu milanske nadškofije sv. Ambroža, do svoje izvolitve za Petrovega naslednika 6. februarja 1922, po štirih dneh konklava. Njegov pontifikat je trajal 17 let, do njegove smrti, ko je bil star 81 let, 10. februarja 1939.





V teh dneh so v njegovem rojstnem kraju priredili simpozij z naslovom Pij XI. in njegov čas, na katerem je ob koncu tedna sodeloval tudi kardinal Gianfranco Ravasi, predsednik Papeškega sveta za kulturo. Svoje predavanje je namenil trem obletnicam v letu 2014, povezanim z likom papeža Pija XI. Najprej je spregovoril o 75. obletnici njegove smrti, ki je sklenila zelo bogat in težak pontifikat. Kardinal Ravasi je med drugim spomnil na pripravo okrožnice proti rasizmu in antisemitizmu, ki je kasneje postala predmet številnih raziskav. Ne glede na končni rezultat in vse razprave je nedvomno jasno, da se je papež Pij XI. zavedal »strupa«, ki se je takrat širil.

Druga pomenljiva obletnica je povezana z lateranskimi sporazumi, katerih podpis je dogodek, ki je še sedaj veljavno orodje v odnosu med Cerkvijo in državo. Tretja obletnica, ki jo je izpostavil kardinal Ravasi, pa je povezana z Ambrozijansko in Vatikansko knjižnico. Prva je bila leta 1997 ponovno odprta po sedmih letih temeljite prenove. Achille Ratti je bil njen osemnajsti prefekt, dokler ga niso poklicali v Vatikan. Kot je zatrdil predsednik Papeškega sveta za kulturo, ni bilo lahko najti osebe, ki bi ga v Ambrozijanski knjižnici zmogla nadomestiti. Kljub temu je jeseni leta 1914 odpotoval v Rim, kjer je 1. oktobra prevzel svojo novo funkcijo. Letos bo torej minilo tudi natanko 100 let od tega dogodka, ki Rattiju daje nekakšen »pečat« knjižničarja. To delo, kot je kasneje večkrat potrdil sam, mu je bilo vedno posebej pri srcu.

Vir: Radio Vatikan / M. M. Š.
Foto: splet