»Zahvalimo se za bogato slovensko svetopisemsko dediščino, ki sega do izročila sv. Cirila in Metoda in Brižinskih spomenikov, in nam je lahko tudi danes v veliko spodbudo in navdih,« izpostavlja Maksimilijan Matjaž. FOTO: Tatjana Splichal



Na 3. nedeljo med letom – letos torej 24. januarja – obhajamo nedeljo Božje besede, praznik besede in Svetega pisma, ki ga je papež Frančišek z apostolskim pismom Aperuit Illis (Odprl jim je um), s katerim je želel spodbuditi iskanje novih načinov približevanja Svetega pisma vsakdanjemu življenju sodobnega človeka, predlani razglasil za vso Cerkev. V Sloveniji jo praznujemo že od leta 1990, ko so na pobudo katoliških biblicistov slovenski škofje določili zadnjo nedeljo v mesecu verskega tiska, januarju, za nedeljo Svetega pisma, organizacijo pa zaupali Slovenskemu bibličnemu gibanju, uradno ustanovljenemu leta 1993.



Letos bomo nedeljo Božje besede – pod geslom Tedaj so se jima odprle oči (Lk 24,31a) – torej že drugič obhajali na ravni vesoljne Cerkve, tokrat v posebnih in prilagojenih okoliščinah, soočeni z izbruhom in širjenjem epidemije. Letošnje praznovanje pa bo posebno tudi zato, ker bo nedelja hkrati vrhunec leta Božje besede, ki ga je Katoliška biblična federacija (CBF), ki je predlani praznovala petdesetletnico obstoja, razglasila ob 1600. obletnici smrti največjega prevajalca Svetega pisma sv. Hieronima, ki je pred dnevi tudi uradno dobil »svojo« ulico v Ljubljani.



»Nedelja Božje besede je najprej praznik hvaležnosti za neizmerni dar Besede, po kateri želi Bog vstopiti v odnos s slehernim človekom, in dan, ki povezuje vse ljudi, Bogu hvaležne za njegove besede, ki so nam izročene po Svetem pismu,« poudarja predsednik Zavoda Biblično gibanje Maksimilijan Matjaž. Ta dan je tudi priložnost za razmislek, kako na vseh ravneh bolje ravnati z Božjo besedo.



»Spomnimo in zahvalimo se za bogato slovensko svetopisemsko dediščino, ki sega do izročila svetih Cirila in Metoda in Brižinskih spomenikov, in nam je lahko tudi danes v veliko spodbudo in navdih, zato se hvaležni spominjamo tudi vseh posameznikov in ustanov, ki se danes na Slovenskem posvečajo negovanju in razvijanju te bogate tradicije. Še posebej prevajalcev in raziskovalcev Svetega pisma, oznanjevalcev, pričevalcev in končno vseh tistih, ki to besedo prebirajo, jo spoznavajo, ljubijo in jo uresničujejo v svojem življenju,« izpostavlja Maksimilijan Matjaž.



Tudi letošnje geslo je vzeto iz odlomka o emavških učencih. »Vsi smo pred izzivom, da bi tudi v teh razmerah s pomočjo Božje besede prepoznavali njega, ki spremlja svojo Cerkev in jo želi voditi v živi in vsakdanji odnos z Njim in z Očetom v Svetem Duhu. V ta odnos lahko stopamo le s tem, kar smo in kar resnično živimo. Zato je vsak, ki odpira Sveto pismo, najprej nagovorjen, naj odpre oči za življenje, ki ga živi. V njem bo zaslutil tudi Nekoga, ki ga spremlja. In če mu bo ob branju Svetega pisma želel prisluhniti z ljubeznijo, se mu bo vstali gotovo razodel,« pojasnjuje Maksimilijan Matjaž.



Koordinator obhajanja te nedelje, Zavod Biblično gibanje, je z različnimi posamezniki in skupinami v Cerkvi pripravil predloge za bogoslužno obhajanje te nedelje, ki se na predvečer začne s slovesnim besednim bogoslužjem (vigilijo) Božje besede. Predloge bogoslužja, sodelovanja pri nedeljski maši, katehetske in pridigarske osnutke in videopripomočke najdemo TUKAJ. Zavod je pripravil razmišljanja ob Svetem pismu, nagovore in predloge, kako moliti s Svetim pismom in kako v občestvu obhajati nedeljo Božje besede.
_ _ _

*Več o nedelji Božje besede tudi v osrednji temi nove številke tednika Družina (4/2021).*