Akademski kipar Mirsad Begić je letošnji prejemnik odličja sv. Cirila in Metoda. FOTO: Ksenja Hočevar



Slovenski škofje so 8. marca na redni seji Slovenske škofovske konference sklenili, da podelijo odličje sv. Cirila in Metoda akademskemu kiparju Mirsadu Begiću za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci. Odličje je umetniku Begiću danes (28. aprila) v ljubljanski stolnici podelil ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore. »Akademski kipar Mirsad Begić kot avtor spomenikov številnih slovenskih duhovnikov in škofov ter druge cerkvene opreme na prepoznaven in izviren način obeležuje in vrednoti krščanstvo na slovenskih tleh. S portreti in drugo cerkveno opremo je na trajen in izviren način izpostavil zgodovinsko vlogo Katoliške cerkve med Slovenci skozi čas ter poudaril delo številnih duhovnikov in škofov za napredek slovenskega naroda. Z umetniškimi deli, ki prikazujejo slovenske cerkvene osebnosti, krepi spoštljiv in odprt dialog slovenske družbe s krščanstvom in krščanskim izročilom,« so škofje zapisali v utemeljitvi. (več o odličju in ustvarjanju umetnika Begića v prihodnji tiskani Družini)


»Mirsad Begić ie v Ljubljani odkril svoj prostor umetniške svobode, pa tudi možen ustvarjalni dialog s slovensko kulturo, državo in Cerkvijo. Izboril si je prav poseben položaj, za katerega so značilni avtonomija umetniškega ustvarjanja, samostojno sprejemanje in oblikovanje umetniških naročil, sposobnost nenehnega strpnega dialoga med različnimi veroizpovedmi ali ideologijami, med neverujočimi in verujočimi,« FOTO: Tatjana Splichal


Iz bosanske muslimanske družine prek Londona v Ljubljano

Mirsad Begić se je rodil v podeželskem kraju Glamoč v jugozahodni Bosni v muslimanski družini. Po končani srednji umetniški šoli v Sarajevu je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani – najprej pri Zdenku Kalinu, diplomiral pa je pri Dragu Tršarju in Slavku Tihcu. Pri slednjem je opravil še podiplomski študij oziroma magisterij, nato pa se je študijsko izpopolnjeval v Londonu na Kraljevi akademiji za umetnost St. Martin. »Mirsad Begić izhaja iz družine z visoko islamsko izobrazbo, a je v Ljubljani odkril svoj prostor umetniške svobode, pa tudi možen ustvarjalni dialog s slovensko kulturo, državo in Cerkvijo. Izboril si je prav poseben položaj, za katerega so značilni avtonomija umetniškega ustvarjanja, samostojno sprejemanje in oblikovanje umetniških naročil, sposobnost nenehnega strpnega dialoga med različnimi veroizpovedmi ali ideologijami, med neverujočimi in verujočimi,« so v utemeljitvi najvišjega priznanja Cerkve na Slovenskem zapisali škofje.


Odličje sv. Cirila in Metoda je najvišje priznanje Cerkve na Slovenskem. FOTO: Tatjana Splichal


Spomeniki, povezani s krščanskim izročilom slovenstva

»Begićeva portretno in zgodovinsko simbolna spomeniška ustvarjalnost sega na mnoga področja: od ohranjanja zgodovinskega spomina ob jubilejih do kulturne dediščine, od obeleževanja najvišjih in ustvarjalno prepoznavnih posameznikov najprej lokalnega in zatem vsenarodnega pomena, do spomenikov, povezanih s krščanskim izročilom slovenstva, obeleževanjem cerkva in zgodovine Cerkve na Slovenskem,« je zapisano v utemeljitvi odličja. Najbolj ga poznamo po monumentalnih stranskih vratih ljubljanske stolnice, izdelal jih je pred prvim obiskom papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji (25. obletnice papeževega obiska se bomo spomnili maja). Ob jubilejnem letu usmiljenja (2016) je izdelal dvoje svetoletnih vrat: za stolno cerkev v Novem mestu in za narodno svetišče na Brezjah.


Podelitve se je udeležil tudi Silvester Gaberšček z ministrstva za kulturo. FOTO: Ksenja Hočevar


Portretiral je papeža, misijonarje, škofe …

Med upodobitve osebnosti cerkvene zgodovine sodi Begićev doprsni portret papeža Janeza Pavla II., postavljen v cerkvi sv. Jožefa na Poljanah v Ljubljani; odlitek se hrani tudi v Vatikanskih muzejih. Begić je zasnoval tudi spomenik mučeniškemu duhovniku in narodnemu buditelju Filipu Terčelju v Ajdovščini, celopostavni kip, visok 2,3 metra, je postavljen v središču Šturij; ob kipu je napis, verz Evgena Bavčarja: »Živel je, ljubil, trpel, mislil, govoril, molil in upal po slovensko.« Izdelal je tudi spomenik škofu in misijonarju Frideriku Ireneju Baragi v Stražišču pri Kranju, ki velja za največji Baragov spomenik. Zadnje večje Begićevo delo, posvečeno zgodovini Cerkve na Slovenskem in velikim Slovencem, pa je monumentalna celopostavna podoba nadškofa dr. Alojzija Šuštarja, ki stoji na trgu poleg cerkve v Trebnjem.


Mirsad Begić, Franci Petrič in Vinko Vegelj, ki so skupaj snovali vrata ljubljanske stolnice. FOTO: Ksenja Hočevar



V dolgoletnem upodabljanju omenjenih osebnosti in dogajanj v zgodovini Cerkve na Slovenskem je nastalo še na desetine manjših portretov, osnutkov in reliefov, razstavljeni so bili leta 2007 v Narodni galeriji v Ljubljani kot spremljevalna razstava veliki razstavi Upodobitve ljubljanskih škofov.


Priznanje je akademskemu kiparju Mirsadu Begiću izročil nadškof msgr. Stanislav Zore. FOTO: Tatjana Splichal


Povezuje brate in sestre različnih nazorov in prepričanj

»Odličje sv. Cirila in Metoda predstavlja kot najvišje priznanje Cerkve v Sloveniji potrditev in zahvalo prizadevanjem kiparja Mirsada Begića, da z umetniškimi deli, ki upodabljajo slovenske duhovnike in škofe, krepi spoštljiv in odprt dialog slovenske družbe s krščanstvom in krščanskim izročilom,« so zapisali škofje v obrazložitvi visokega priznanja: »Slovenski škofje v duhu okrožnice svetega očeta Frančiška Vsi bratje (Fratelli tutti) prepoznavajo, da pomembno umetniško delo kiparja Mirsada Begića povezuje brate in sestre različnih nazorov in prepričanj v veliko človeško družino ter ustvarja nove poti miru, ki vodijo k celjenju ran ter so začetek zdravljenja in obnovljenega srečanja z domiselnostjo in drznostjo.«


Obrazložitev priznanja je prebral nadškofov tajnik Boštjan Prevc. FOTO: Ksenja Hočevar

»Vedel sem: tistega, kar je v meni, ne smem zatajiti«

Umetnik Begić se je nadškofu zahvalil za odličje. »Ko je moja žena prvič prišla v Bosno v moj rodni kraj Glamoč, je mislila, da je prišla na luno. Ta lunearna pokrajina je meni dala širino, neverjetno odprtost,« je dejal v zahvali: »Mojih staršev ni več, rad pa bi se jim zahvalil, da mi niso uničili sanj, sanj, ki sem jih materializiral v bronu. Umetniška pot je zame izziv, moje notranje oko je prepoznalo, da nosim nekaj v sebi. In tega rudnika nisem smel zatajiti, ta rudnik sem moral kopati.« Nikoli ne bo pozabil, je nadaljeval umetnik Begić, kriznega trenutka v Londonu, ko je materialno izredno dobro živel. »Ampak odločitev je bila – nazaj v Ljubljano! Da kopljem! Vedel sem: tistega, kar je v meni, ne smem zatajiti.«
»Hvala da niste zatajili in da ste kopali in nas bogatite s tem, kar ste skopali,« je dejal nadškof Zore.


Mirsad Begić: »Mojih staršev ni več, rad pa bi se jim zahvalil, da mi niso uničili sanj, sanj, ki sem jih materializiral v bronu. Umetniška pot je zame izziv, moje notranje oko je prepoznalo, da nosim nekaj v sebi. In tega rudnika nisem smel zatajiti, ta rudnik sem moral kopati.« FOTO: Tatjana Splichal


*Umetnika Mirsada Begiča bomo bolj osebno predstavili v novi tiskani Družini.*

SORODNE VSEBINE:

»V času ustvarjanja sem po božje čist«

Prejemnik odličja sv. Cirila in Metoda bo Mirsad Begić