Ob evropskem dnevu boja proti trgovini z ljudmi je založba Družina izdala knjigo Pogumno v svobodo, v kateri dekle iz Nigerije pričuje, kako je v upanju v boljšo prihodnost zaupala napačnim ljudem in pristala v Italiji med trgovci z ljudmi. S svojo pogumno in odločno držo se je rešila iz neizprosnega prijema izkoriščevalskih ljudi in našla pot v svobodo. Tako zdaj lahko pričuje, kako delujejo trgovci z ljudmi in kako privabijo dekleta, ki si želijo izkopati iz revščine in omogočiti lepšo prihodnost sebi in svoji družini.

Pogumno v svobodo

Pred nami je zgodba Blessing Okoedio, dekleta iz Nigerije, ki ji je siromašni, a modri oče omogočil kulturno vzgojo in poklicno izobrazbo. V državi, kjer človeka še pred pravo smrtjo ubijejo revščina, bolezni in nevednost, ga izničijo in mu odvzamejo človeškost, je z veliko napori hodila naprej, odločena, da bo dosegla zastavljeni cilj.

Predano je premagovala ekonomske ovire, ki so ji na videz dokončno zaprle pot, nenehno je gledala le naprej, predse. Ni se bala zapustiti družine zaradi študija v mestu, poiskala si je priložnostna dela, da bi bila neodvisna.

Želela si je postati zdravnica, ker je videla preveč ljudi, ki so umirali zaradi malenkosti, a se je zadovoljila z diplomo iz informatike, saj življenje vedno skriva presenečenja, kot ji je pogosto govoril oče.

Z zaupanjem v prihodnost, a naletela je na nepoštene ljudi

Kljub študiju in samostojnemu življenju brez zaščite je ohranila otroško nedolžnost in v njej ni bilo trohice nezaupanja. Tako se je znašla med ljudmi, ki so proti njej skovali zaroto. Pripoved se začenja prav z njeno nejevero, kako je bila lahko tako zelo naivna. Saj ni mogoče, da bi ta ženska, kristjanka, ogrozila njeno varnost? Saj ni mogoče, da ji laska samo zato, da bi jo prevarala? Ne da bi se zavedala, je s svojim naivnim zaupanjem padla v smrtonosno past.

Kako ločiti med iskrenimi in lažnivi ljudmi?

Sprašujemo se, kako je mogoče, da pametno dekle v svetu, polnem skritih nevarnosti, ni znalo razločiti med iskrenimi in lažnivimi ljudmi (toda ali kdo to res zna?). Toda prav svoj študij in pretekla življenjska spoznanja je uporabila kot ščit, s katerim se je lahko branila, spregovorila, spraševala in pridobila informacije. Tako se je rešila. Tragedijo o ženski, ki so jo prodali in je ostala tako rekoč brez obrambe, je zapisala z veliko lahkotnostjo in brez pretiravanj. Njena pripoved je preprosta in izraža zavest, da je zdaj vse že v preteklosti.

Ženske imajo glavno vlogo, moški nobene

Moški, tako izkoriščevalci kot stranke, so v pripovedi v ozadju, medtem ko igrajo vse ženske pomembne vloge. Zanimivo je videti, da gredo vsi moški liki mimo, ne da bi pustili kakšno sled: izkoriščevalci, stranke in zaslužkarji nimajo pravega obraza ali svojega značaja. Morda je avtorica nezavedno uporabila najboljše sredstvo, da jih pozabi (razen seveda očeta), jih odmisli. Nasprotno pa pozorno in natančno opisuje vse ženske v svoji zgodbi, tudi hinavske zvodnice.

Njihovo orožje uporabila proti njim in se rešila

Blessing Okoedio, dekle, ki je skorajda za vedno izgubila svojo svobodo, je zmogla najti moč za upor, da je ugotovila, kako se za vedno izviti iz tega nevzdržnega položaja. Tokrat je ona delovala premeteno in uporabila zvijačo in prevaro. Orožje, ki so ga uporabili, da so si jo podredili, je zdaj ona uporabila v pravičen namen in tako našla tudi ljudi, ki so ji bili pripravljeni pomagati.

Zavetje v Rutini hiši

Našla je gostoljubno hišo, prijazno sestro, skrbne ljudi in druga dekleta z majhnimi otroki, ki so tekali po hiši in se veselo igrali. Tako je odkrila in mi z njo, da na jugu ne najdemo samo lažnih obljub, prevar in izkoriščanja, ampak tudi gostoljubje, velikodušnost in naklonjenost. Želeli bi si še številnih domov, kot je Rutina hiša, da bi v njih pomagali dekletom, ki jih je iz leta v leto več in jih vedno bolj brutalno izkoriščajo.

Dacia Maraini, K. C.

Casa Rut ali Rutina hiša je sprejemni center za ogrožene in izkoriščane mlade migrantke, ki ga v mestu Caserta vodijo sestre uršulinke Svetega Srca Marijinega (OSCM) iz Breganze. Op. prev.

Predstavitev na Slovenskem knjižnem sejmu:

 PETEK, 29. NOVEMBRA:

* DEBATNA KAVARNA POGUMNO V SVOBODO:
 ob 15. uri