Konec januarja je pet storilcev oropalo župnika v Rovtah pri Logatcu. FOTO: Ivo Žajdela



Policija je v povezavi z ropoma župnišč v Višnji Gori (24. decembra lani) in Rovtah pri Logatcu (30. januarja letos) ovadila šest odraslih slovenskih državljanov z novomeškega območja, ki jim je preiskovalna sodnica odredila pripor. Kriminalistična preiskava se nadaljuje, saj jih – po besedah vodje sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi Ljubljana Damjana Petriča – povezujejo še z drugimi podobnimi kaznivimi dejanji.

Duhovnika napadli, zvezali in s silo izvedel, kje je denar

Storilci so pri obeh ropih župnišč uporabili enak »protokol«: duhovnika so napadli, zvezali in s silo dobili podatke o lokaciji shranjene gotovine in vrednejših predmetov. Po prejemu informacije o ropu župnišča v Rovtah je odšlo na teren več policijskih patrulj, ena je pri Ljubljani opazila vozilo, ki je ustrezalo opisu in prihajalo iz smeri kraja dogodka. Policisti so vozilo ustavili in v postopku ugotovili, da so v njem predmeti, ki bi bili lahko ukradeni med ropom v Rovtah.

Peterica moških, starih od 18 do 46 let

Policisti so pridržali vseh pet moških v vozilu, starih od 18 do 46 let, eden je rop izvedel v času pogojne obsodbe. Med kriminalistično preiskavo so policisti in kriminalisti peterici dokazali sodelovanje pri ropu in jo ovadili, preiskovalna sodnica pa je zanje odredila pripor, je poročala STA. Nekaj dni pozneje so prijeli še šestega storilca, osumljenega, da je s še eno (neznano) osebo izvršil rop župnišča v Višnji Gori.

Od 1 do 15 let zaporne kazni

Preiskavo nadaljujejo, obravnavajo pa še vsaj pet kaznivih dejanj vlomov ali poskusov vloma v župnišča na območju PU Ljubljana in širše. Petrič je pojasnil še, da so med hišnimi preiskavami zavarovali mnoge predmete, za katere sumijo, da izhajajo iz storjenih kaznivih dejanj, pa tudi sledi, na podlagi katerih bodo lahko našli ostale storilce. Kazenski zakonik za rop predvideva zaporno kazen od 1 do 10 let, za rop, pri katerem sodeluje več oseb, pa od 1 do 15 let za zapahi.

Storilci dajejo prednost denarju pred predmeti

Vodja oddelka za premoženjsko kriminaliteto Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi Benjamin Franca je pojasnil, da so ropi in ostala premoženjska kazniva dejanja najpogostejša kazniva dejanja, ki jih obravnava policija, saj predstavljajo skoraj 70 % vseh. Se pa načini izvedbe skozi leta spreminjajo. Sodobni storilci premoženjskih kaznivih dejanj pri izbiri plena dajejo prednost denarju pred predmeti (zaradi težje izsledljivosti), med izvedbo pa so običajno tiho, da se ne izdajo.

Ropi so najnevarnejša oblika premoženjskih kaznivih dejanj

Ropi so najnevarnejša in najbolj ogrožujoča oblika premoženjskih kaznivih dejanj in državljane najbolj prizadanejo, saj nižajo občutek varnosti v skupnosti. Kako nasilni so storilci, je odvisno od temperamenta in stopnje pritiska. Strelno orožje uporabljajo redkeje. Pri vlomu se storilci izogibajo stiku z oškodovancem, prilagodijo čas vloma temu, da je objekt prazen, če so zasačeni, pa pobegnejo. »Ko imamo opravka z ljudmi, vajenimi nasilja, pa se vlom lahko spremeni v rop,« je pojasnil Franca.

Storilci najraje izbirajo župnišča na samem

Vlomi in ropi župnikov so, kot je dodal, specifičen pojav. Najraje storilci izbirajo župnišča na samem. V preteklosti – nazadnje leta 2016 – so že obravnavali organizirane skupine, specializirane za vlome v cerkve. Vlomov v cerkve je v med 20 in 50, ropov pa do kvečjemu pet letno; policija preišče tretjino vlomov in 45 % ropov. Po besedah France so v rednih stikih s Slovensko škofovsko konferenco (SŠK) in svetujejo duhovnikom o preventivnih ukrepih za osebno varnost in zaščito premoženja.