V sredo, 3. oktobra, se je z mašo na Trgu sv. Petra v Vatikanu začelo XV. redno generalno zasedanje škofovske sinode na temo Mladi, vera in razločevanje poklicanosti. Kot predstavnik Cerkve v Sloveniji se škofovske sinode udeležuje mariborski nadškof Alojzij Cvikl, ki se je oglasil na Radiu Vatikan in se za slovensko oddajo pogovarjal s p. Ivanom Hercegom.

Spodaj z dovoljenjem Radia Vatikan objavljamo intervju v celoti.

Nadškof Alojzij Cvikl, dobrodošli na Radiu Vatikan.

Hvala in lep pozdrav.

V Rim ste prišli dva dni pred začetkom sinode, je bilo treba opraviti kakšne formalnosti? Imate občutek, da je Tajništvo za sinodo na organizacijski ravni dobro pripravljeno?

Torej, najprej se bo treba malo vživeti v to vzdušje sinode. Najprej sem se šel predstavit, sporočit, da sem prišel. Tam me je že vse čakalo, čakala me je torba, sedežni red, program, izkaznica, ki mi bo tam omogočala gibanje. Tajništvo se zelo trudi. Presenečen sem bil, da je v tem tajništvu veliko mladih. Torej je tajništvo zaupalo vsaj sprejeme in te tehnične stvari mladim. Tako sem takoj srečal nekaj ljudi iz Nemčije, Brazilije, Španije. Začelo se je že to univerzalno vzdušje, to se že čuti, in tudi veliko pričakovanje, polno želja.

Kako pa je potekala vsebinska priprava na sinodo o mladih v Cerkvi na Slovenskem in kako vaša, ko ste zvedeli, da boste delegat Slovenske škofovske konference?

Mene so pred pol leta na zasedanju škofovske konference izbrali za delegata na sinodi in izvolili tudi namestnika. Pred dvema mesecema so me izbrali za voditelja urada za mlade pri škofovski konferenci. To pomeni, da so mi zaupali koordinacijo dela z mladimi, pastoralo mladih v Sloveniji. Takoj ko me je doletela ta naloga, sem sklical vse, ki so odgovorni za pastoralo mladih v Sloveniji.

Tako smo imeli predsinodalno srečanje 22. septembra v Celju, ki so se ga udeležili skoraj vsi predstavniki. Bilo nas je 22. Tam smo malo pogledali, kako je potekala priprava v Sloveniji. Vprašalnik in odgovore, ki so jih dali mladi na ta vprašalnik. Malo smo jih analizirali. Škoda, da je bil vprašalnik izveden v cerkvenih krogih, da ni bil posredovan tudi v laične kroge, kjer bi dobili še druge odmeve ljudi, ki niso tako povezani s Cerkvijo, kakšna so njihova pričakovanja, kakšne so njihove želje. To je mogoče malo manjkalo. V Celju smo se pogovarjali o mojem prispevku tukaj na sinodi, ki sem ga pripravil. Dal sem jim ga, da so ga videli. O njem smo se pogovorili in tudi določene stvari dopolnili. Želel sem, da se začnemo poslušati, da smo odprti drug do drugega in iščemo skupaj. Kajti samo tako bomo lahko nekaj naredili v tem segmentu pastorale mladih.

Omenili ste svoj prispevek na sinodi, katerih posebnih tematik s področja mladih se boste dotaknili?

Torej jaz se bom dotaknil samo enega, ker je pač čas omejen na štiri minute. Vzel sem prvi del, peto poglavje, ki govori o poslušanju mladih, kajti to se mi zdi osnova. Če se ne znamo poslušati, ne pridemo skupaj. Eno je poslušati, drugo pa slišati. Ravno govorim o tem, da se moramo učiti slišati drug drugega. Sprejeti drug drugega takšnega, kot je. In potem, papež Frančišek veliko govori o spremljanju, ampak jaz ne morem spremljati človeka, če ne ugotovim, na kateri stopnji je, kje je. Šele potem ga lahko spremljam. Zato je tako pomembno poslušanje. Tudi v Celju, ko smo imeli srečanje, je bila pravzaprav vaja v poslušanju, da smo drug drugega poslušali, slišali, kaj kdo dela, kakšen je uspeh oziroma, kakšne težave ima pri svojem delu. Zdi se mi, da je to začetek naše skupne poti naprej, da se poslušamo, da slišimo drug drugega.

V zadnjih mesecih ste med slovesnimi mašami pogosto v pridige vključevali tudi tematiko o mladih, misli papeža Frančiška, in tudi zgled bl. Antona Martina Slomška. V njih je opaziti, da ste zaznali posebnost mladih v Sloveniji, njihove slabosti in njihove prednosti. Katere bi še posebej poudarili?

Že od vsega začetka, ko sem postal nadškof, sem si zadal za eno od prioritet mlade, ker kot Slomškov naslednik ne bi bil naslednik, če ne bi imel pred seboj mladih. Slomšek je v mladih gledal naš jutri, naše upanje in zato sem se že s tega vidika osredotočil predvsem na birmance, na pripravo na birmo. Zdi se mi, da v Sloveniji, gledamo na mlade od 13 let, pri sinodi pa od 16 do 30 let. Pripravo na birmo vzamemo kot prvo stopnjo vstopa v obdobje mladih. Tukaj smo mogoče mi v Sloveniji malo posebni.

Mladi se mi zdijo zelo prepuščeni samim sebi. Cerkev na Slovenskem se spreminja, duhovniki se starajo, nimamo mladih kaplanov. Včasih so bili kaplani tisti, ki so v župnijah imeli kot prvo poslanstvo delo z mladimi. Bili so med njimi, z njimi živeli in hodili, zdaj pa je tega zaradi starosti duhovnikov vedno manj in tako so občestva, v katerih mladinskih skupin skoraj ni več. Zdaj se lahko s tem sprijaznimo ali pa iščemo nove načine. Sam se zelo trudim, da bi našli nove načine. Zato sem tudi lani imenoval župnika za študentsko župnijo. Ustanovili smo prav župnijo, ki bo imela pred seboj študente in potem te, ki so končali fakulteto.

Imenoval sem tudi dva odgovorna koordinatorja naše mladinske pastorale. In tukaj sedaj iščemo načine, kako bi pomagali župnijam, kjer so mladi, pa nimajo nikogar, ki bi jih spremljal oziroma bil z njimi. Zdaj počasi, počasi postavljamo na noge, torej pastoralo, ki bi šla naproti mladim in tudi duhovnikom, ki sami tega ne zmorejo.

Želite dodati kakšno misel, povabilo za poslušalce Radia Vatikan?

Sinoda je gotovo velik dogodek. Ne vem, ali se zavedamo veličine tega dogodka. Tam nas bo zbranih 414, sem včeraj slišal. Pomeni, da je to velika skupina, kar govori o pomembnosti tega vprašanja. Papež Frančišek želi maksimalno izkoristiti te tri tedne, kar se vidi tudi po urniku. To ne bo dopust, ne počitnice, kajti dopoldne in popoldne je delo. Pomeni, da papež Frančišek želi najprej, da spoznamo, kje so zdaj mladi, kdo so mladi, da potem tudi iščemo poti do njih in da jim pomagamo najti večje mesto in odgovornost v Cerkvi, da se bodo čutili, ne samo kot gledalci, ampak tudi kot soustvarjalci.

Povabil bi torej vse, da nas z molitvijo podprete pri tem delu, ker gre za skupno dobro. Mladih, če gledamo svetovno, je četrtina prebivalstva, in kot sem rekel prej, oni so naš jutri, naše upanje. Zato se mi zdi pomembno tudi za našo Cerkev na Slovenskem, da jim začnemo posvečati večjo skrb in da jih bomo znali bolj poslušati in tudi bolj vključevati v življenje Cerkve na Slovenskem, kjer bodo lahko tudi soustvarjalci in sooblikovalci. S tem se bodo čutili sprejete in del občestva.

Gospod nadškof, najlepša hvala za obisk in za povedano.

Hvala. Sproti vas bomo obveščali o vseh dogodkih, o vseh premikih na sinodi. Vsekakor pa o dogajanju, ker sinoda je pot. Začela se je pred letom dni s predsinodalnim srečanjem od tihe do cvetne nedelje, zdaj je sinoda kot taka, ampak potem pa čaka še drugi del, še drugo poglavje, ki je uresničevanje te sinode v krajevnih občestvih in Cerkvah. Hvala.

Še večkrat dobrodošli na Radiu Vatikan.

Hvala.