Plečnikov sakralni opus v Vatikanu
Plečnikov sakralni opus v Vatikanu
V četrtek, 27. junija, so v vatikanskih muzejih odprli razstavo Plečnik in sveto. Na ogled je 33 izbranih predmetov liturgičnega posodja: kelihov, monštranc, ciborijev, zakramentarijev … Iz bogatega Plečnikovega opusa sakralnega posodja so jih za razstavo izbrali približno polovico, po večini so jih posodile župnije in samostani, kjer posodje hranijo in tudi še uporabljajo pri bogoslužju. Razstava v eni najbolj obiskani kulturni ustanovi na svetu, na dan jo obišče okrog 20 tisoč obiskovalcev, je postavljena v samem središču, v sobi ob vhodu v Pinacoteco Vaticano, ki hrani dela svetovno znanih umetnikov, kot so Giotto, Raphael, Leonardo, Tizian. Razstavo Plečnik in sveto so pripravili Muzeji in galerije mesta Ljubljane v sodelovanju z Nadškofijo Ljubljana, Ministrstvom za kulturo RS ter Veleposlaništvom RS pri Svetem sedežu. Na ogled bo do 7. septembra. Kdor bo zamudil priložnost ogleda razstave v vatikanskih muzejih, pa si jo bo lahko ogledal po 27. septembru v Mestnem muzeju v Ljubljani.
V sobi pred vhodom je razstavljenih 33 kosov Plečnikovega liturgičnega posodja, v razstavni sobi pa je tudi videozapis o Plečnikovi sakralni arhitekturi, ki osvetljuje pomen njegovega celovitega sakralnega arhitekturnega opusa. Na njem je Tone Stojko zajel cerkev sv. Mihaela, cerkev sv. Frančiška Asiškega ter poslovilni kompleks Žale v Ljubljani in cerkev Srca Jezusovega v Pragi.
Direktorica Vatikanskih muzejev Barbara Jatta: »Plečnik je ustvaril izviren slog, želeli smo ga predstaviti našim obiskovalcem.«
Program pred odprtjem razstave so pripravili v konferenčni dvorani Vatikanskih muzejev, na odprtje je prišlo več sto ljubiteljev Plečnikove umetnosti, med drugimi tudi kardinal Franc Rode, nadškof Stanislav Zore, predsednik vlade Republike Slovenije Marjan Šarec in minister za kulturo Zoran Poznič. Zbrane je pozdravila tudi direktorica Vatikanskih muzejev Barbara Jatta, ki je zamisel o razstavi Plečnikovega posodja sprejela z navdušenjem, čeprav pred tem, kot je povedala, ustvarjanje slovenskega umetnika ni poznala. Zbranim je povedala, da je prav na dan odprtja razstave v vatikanskem L'Osservatore Romano izšel o Plečnikovem življenju in delu daljši članek, ki bi ga po njenih besedah morali vsi prebrati: »V Vatikanskih muzejih smo veseli, da lahko v osrčju Vatikanske pinakoteke gostimo pomembno razstavo sakralnih predmetov Jožeta Plečnika, velikega arhitekta in oblikovalca 20. stoletja. Plečnik je ustvaril izviren in inovativen slog, ki se kaže tako v njegovi cerkveni in posvetni arhitekturi kot na področju liturgičnih pripomočkov, kjer je zasnoval mnoga pomembna dela in ta smo želeli predstaviti našim obiskovalcem.«
Na odprtju v konferenčni dvorani so sodelovali minister za kulturo Zoran Poznič, direktorica Vatikanskih muzejev Barbara Jatta in direktor Mestnega muzeja Blaž Peršin
Minister za kulturo Zoran Poznič: »Vse, kar je v slovenski umetnosti najboljšega, se povezuje z duhovnim«
Da je Plečnik »največji sin, kar jih je slovenska arhitektura rodila«, je dejal premier Šarec: »Bil je globoko religiozen človek, kar je morda manj znano, zato ni naključje, da je ustvarjal predmete, ki jih lahko danes občudujemo.« Minister za kulturo pa je za Družino povedal, da sta slovenska in vatikanska kultura povezana že stoletja, Plečnik pa je njun prvi vezni člen, »povezava med duhovnim in materialnim«. Razstava je, kot je dejal kulturni minister »izredna priložnost, da na ogled postavimo tisto, kar je slovenski narod v zgodovini najboljšega iznedril. Vse kar smo najboljšega ustvarili, se povezuje z duhovnim, z vero, s civilizacijo, iz katere izhajamo. Na tem prostoru to pride še posebej do izraza.« Razstava pa po ministrovih besedah pomeni tudi krepitev tistega, kar nam včasih manjka v narodu, to je naše samozavesti: »Našega zavedanja o tem, da že od nekdaj pripadamo krogu nacij, kulturi, ki v resnici ni samo naša, ampak katere tvorni in včasih tudi vrhunski del smo tudi pri nas doma. Mene vse to navdaja s ponosom, in tudi vero, da v teh norih časih znamo stopiti skupaj in popeljali vse nas tja, kamor spadamo – to je na vrh.«
Številni Slovenci, ki živijo v Rimu, med njimi kardinal Rode, veleposlanik Kunstelj, nekdanji veleposlanik in direktor vatikanske knjižnice Ivan Rebernik, direktorica v vatikanskem uradu za komunikacijo Nataša Govekar, urednik slovenske oddaje Radia Vatikan p. Ivan Herceg, številni duhovniki in redovnice, ki delajo ali študirajo v Rimu, več deset ljubiteljev Plečnikove umetnosti pa je prav za to priložnost prišlo v Rim, so napolnili konferenčno dvorano v Vatikanskih muzejih.
Kaj so o razstavi Plečnik in sveto povedali kardinal Rode, nadškof Zore, direktor Mestnega muzeja Blaž Peršin, veleposlanik Tomaž Kunstelj in nekdanji veleposlanik, ki je prvi dal zamisel za razstavo Ivan Rebernik, pa v novi tiskani številki Družine.
Direktor Mestnega muzeja Blaž Peršin, premier Marjan Šarec, minister Zoran Poznič in sekretar na ministrstvu za kulturo Silvester Gabršček v razstavni sobi pred vatikansko Pinakoteko.
Direktorica Vatikanskih muzejev Barbara Jatta je kardinalu Rodetu povedala, s čim jo slovenski umetnik najbolj nagovarja in kako je Slovenec zaznamoval svetovno umetnost
Med prvimi in še pred uradnim odprtjem si je razstavo v spremstvu jezuita p. Ivana Hercega razstavo ogledal nadškof Stanislav Zore (foto: B. P.)
Po uradnem odprtju se je na terasi Vatikanskih muzejev poslovil s funkcije veleposlanika Tomaž Kunstelj: "Med slovenskimi umi, ki so s svojim delom v arhitekturi in oblikovanju v srednjeevropskem prostoru izživeli bogastvo talenta, obogatenega s trdim delom in osebno duhovnostjo, je nedvomni prvak Jože Plečnik. Če kdo, potem je ta načrtovalec številnih cerkva, tudi njihove notranjosti in opreme ter sakralnih predmetov, s svojim opusom upravičeno potrkal na vrata Vatikanskih muzejev," je dejal Kunstelj, ki se z mesta veleposlanika pri Svetem sedežu seli na slovensko veleposlaništvo v Rimu (foto: Tamino Petelinšek/STA)
Zbrane je kratko nagovoril tudi premier Šarec.
Fotografije: Andrej Peunik/MGML