Avtorica prispevka je salezijanka s. Zvonka Mikec, misijonarka v Mozambiku. FOTO: osebni arhiv



Mozambik je v zadnjih tednih pristal na seznamu glavnih novic po vsem svetu. Zakaj? Od oktobra 2017 džihadisti nasilno napadajo manjše in večje kraje na severu države, v provinci Cabo Delgado, ugrabljajo predvsem mlade fante, pobijajo tiste, ki se upirajo, ter požigajo in uničujejo infrastrukturo. Ljudje bežijo v neznano in iščejo varnost. Nasilje je povzročilo že več kot 2500 mrtvih in 714.000 notranjih brezdomcev. Ko smo se v Mozambiku marca lani zavedeli nevarnosti covida-19, se je tudi vojna situacija zelo zaostrila. Zadnji zelo krut napad je bil 24. marca letos v kraju Palma, na skrajnem severu, kjer je bilo umorjenih tudi nekaj tujcev. Ta kraj je oporiščna točka za več podjetij, glavno je francoski Total, ki so zainteresirana za milijonske posle s črpanjem plina v mozambiških vodah. Podjetje, ki naj bi leta 2024 začelo črpati plin, je moralo zapustiti začeto delo za nedoločen čas in zaposlene, domačine in tujce, poslati na varno. Domače oblasti so do nedavnega tako rekoč »ignorirale« dogajanje, medtem ko so mnoge nevladne organizacije delale v korist 700.000 beguncev, ki so trenutno v večini v Pembi, glavnem mestu province, in okolici.

Cerkev je vedno skušala klicati na pomoč

V tej situaciji je Cerkev vedno skušala klicati na pomoč, posredovati resnične informacije in tudi dati konkretno pomoč prek škofijske Karitas in z neutrudnim delom misijonarjev. Mnogi so morali zapustiti misijon, kjer zdaj ostajajo le ruševine cerkev, šol in misijonskih centrov. Zatekli so se v Pembo in okolico, kjer zdaj pomagajo trpečemu narodu. Glas škofa iz Pembe, Luisa Fernandeza Lisboe, mnogim ni prijal in je bil zato tarča kritik in ustrahovanja državnih oblasti, tako da ga je papež Frančišek odpoklical in mu zaupal novo škofijo v Braziliji.


Zadnje novice so zaskrbljujoče: napovedujejo napad na Pembo. Na fotografiji tamkajšnji rehabilitacijski center. FOTO: VOA


Misijon je ključna točka za vse, ki iščejo pomoč in tolažbo

Jaz sem lani avgusta (potem ko so se delno odprle možnosti zaradi pandemije) obiskala Pembo in Chiuri, kjer naše sestre neutrudno delajo za begunce, ki neprestano prihajajo. S pomočjo Misijonskega središča Slovenije smo delno lajšali predvsem lakoto neštetih. Misijon je ključna točka za vse, ki prihajajo, iščejo pomoč in tolažbo. Ker so bile šole vse leto zaprte, je bilo naše delo skrb za begunce. Trenutno sem na poti proti severu, kjer bom znova od blizu videla in slišala neštete zgodbe, ki mi jih bodo pripovedovale sosestre. Zdaj so se že odprle šole, v situaciji pandemije in v naših šolah v Pembi in Chiuri smo sprejeli veliko begunskih otrok in mladih.

Napovedujejo napad na Pembo

Ko gledam razmere, se mi trga srce, neprestano poskušam najti konkretne odgovore, da čim bolj zmanjšamo trpljenje najmanjših. Te dni sem govorila s 14-letno Kristino, ki je maja lani bežala z družino med napadi in uspela priti v Pembo ter je trenutno v našem domu. To so zgodbe mnogih, medtem ko drugi zaskrbljeno čakajo novice teh, ki so se »izgubili« med bežanjem … Zadnje novice so zaskrbljujoče: napovedujejo napad na Pembo. Ne vemo, kaj nas čaka, smo v Božjih rokah!!! Prisrčen pozdrav in molite za nas.
_ _ _

SORODNE VSEBINE:

Rešujejo življenja

Mozambik: grozljivi napadi na otroke v Cabo Delgadu

Številni mrtvi v novih napadih na kristjane v Burkina Fasu

»Odločitev za misijone ni bila težka …«