Švedska akademija je danes, 10. oktobra, razglasila dva prejemnika Nobelovih nagrad za literaturo. Nobelova nagrajenca je letos izbral razširjen odbor, v katerem so štiri člani Švedske akademije in pet zunanjih strokovnjakov. Izbrali so dva Nobelova nagrajenca, za lansko in letošnje leto.

Nobelovo nagrado za leto 2018 je prejela poljska pisateljica Olga Tokarczuk, Nobelov lavreat za literaturo za leto 2019 pa je avstrijski pisatelj slovenskega rodu Peter Handke.

Pisatelj in prevajalec iz slovenščine

Peter Handke se je rodil leta 1942 v Grebinju na avstrijskem Koroškem, njegov rod po materini strani pa je slovenski. Deloma je živel na Koroškem in v Berlinu. Leta 1961 je opravil maturo v Celovcu in nato začel študirati pravo v Gradcu, vendar je študij opustil. Že ko je študiral, je izdal prva prozna besedila. Leta 1966 je izšel njegov romaneskni prvenec Sršeni. Od leta 1991 živi v Franciji v Chavillu pri Parizu.

Švedska akademija mu jo je namenila za njegovo »vplivno delo, ki z jezikovno iznajdljivostjo raziskuje obrobje in specifičnost človekove izkušnje«, kot so zapisali v utemeljitvi.

Piše romane, eseje, pesmi, dramska dela, dnevniške knjige in scenarije. Po drugi svetovni vojni se je uveljavil kot eden najvplivnejših pisateljev v Evropi. Kopica njegovih knjig je izšla v slovenskem prevodu. Leta 2014 je pri Mohorjevi Celovec izšla knjiga Poskus o norem gobarju.

Med njegovimi deli najdemo tudi aktualnopolitične literarne refleksije. Sicer pa se ukvarja tudi s prevajanjem, v nemščino je prevedel številne knjige koroških avtorjev (Januša, Lipuša ...).

Leta 2013 je za zavzemanje za slovensko literaturo na Koroškem ter za njegov prijateljski angažma za pravice slovenske narodne skupnosti na Koroškem prejel Einspielerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Krščanska kulturna zveza (KKZ) in Narodni svet koroških Slovencev (NSKS).

Olga Tokarczuk je tudi prejemnica nagrade vilenica

Nobelovo nagrado za leto 2018 je prejela poljska pisateljica Olga Tokarczuk, in sicer za »narativno imaginacijo, ki z enciklopedično strastjo predstavlja prestopanje meja kot obliko življenja«. Olga Tokarczuk je bila leta 2013 nagrajena z vilenico, lani pa je prejela mednarodnega bookerja za Begune.

V slovenščino je doslej prevedenih pet njenih romanov: Beguni, Pravek in drugi časi, Dnevna hiša, nočna hiša, Pelji svoj plug čez kosti mrtvih in Jakobove bukve. Napisala je tudi tri zbirke kratkih zgodb in dve knjigi esejev.