Papež Frančišek je v obsežnem pogovoru za mehiško medijsko mrežo Televisa odgovarjal na vrsto vprašanj, povezanih z njegovim pontifikatom in trenutnim stanjem v svetu. Mehiška časnikarka in pisateljica Valentina Alazraki je dopisnica Televise iz Vatikana od leta 1974.

Gradimo mostove, ne zidov

Eno izmed prvih vprašanj se je nanašalo na zid na meji med ZDA in Mehiko. Papež Frančišek je znova ponovil že večkrat izrečene besede, da »tisti, ki gradi zidove, sam postane njihov ujetnik«. Kdor pa gradi mostove, pridobi prijatelje, tudi če ostanejo vsak na svoji strani … Med njimi je vzpostavljen dialog, je pojasnil sveti oče.

Mladi

Pri vprašanju o mladih je papež opozoril, kako mladi danes tvegajo, da bodo »izgubili svoje korenine«. Ponovil je svoj nasvet, naj se mladi »pogovarjajo z ostarelimi, ostareli pa naj govorijo z mladimi, kajti … drevo ne more nikoli zrasti, če mu odrežemo korenine«. Papež mlade spodbuja k »dialogu s koreninami« in jim svetuje, naj iz korenin črpajo svojo kulturo. Le na ta način bodo lahko rasli, zacveteli in obrodili sad.

Nasilje nad ženskami

Papež je spregovoril tudi o nasilju nad ženskami. Brez poskusov, da bi se na vprašanje odzval s »sociološko razlago«, je dejal, da so »ženske še vedno na drugem mestu«, kar lahko pogosto pomeni, »da postanejo zasužnjene«. Pri tem je navedel primer prostitucije in povedal, kako je pred kratkim obiskal varno zavetišče za ženske v Rimu. Po papeževem mnenju je vloga žensk v svetu izredno pomembna, kajti »svet brez žensk sploh ne more delovati«.

Odnos do medijev

Papež Frančišek je odgovarjal tudi na vprašanje o svojem odnosu do medijev: »Zadovoljen sem,« je dejal, »saj vam pripovedujem resnico, ali ne?« Priznal je, da je »na nekatera vprašanja včasih malce težje odgovoriti«, vendar je časnikarjem hvaležen za njihovo potrpežljivost. »Nekatera vprašanja mi dajo misliti,« je nadaljeval in kot primer navedel svoj obisk v Čilu, ko ga je časnikar vprašal o tedaj domnevnih spolnih zlorabah v državi. »Pravzaprav sem šele ob nekaterih zelo spoštljivo zastavljenih vprašanjih med letom proti domu ugotovil, da o tej temi nisem bil dovolj natančno poučen.« Ko se je vrnil v Rim, je pojasnil, je »premišljeval, molil, prosil za nasvet in se odločil, da v Čile pošljem apostolskega vizitatorja, ki je razkril, česar dotlej nisem vedel«. In to »mi je bilo v veliko pomoč,« je pojasnil Frančišek.

Primer McCarrick

Pogovor se je dotaknil tudi posredovanja informacij in potrebe po razjasnitvi zadev tako medijem kot vernikom. Tu je papež Frančišek potrdil, da »moramo stvari pojasniti«, še posebej takrat, »ko je oseba domnevno nedolžna«. Primer McCarrick je bil drugačen, je pojasnil sveti oče, kajti »bilo je očitno«. Ravno zato je lahko brez ovinkarjenja McCarricku odvzel kardinalski naziv in ga laiziral.

Primer Vigano

Pogovor se nadaljuje z vprašanjem o papeževem molku glede neodgovorjenih obtožb nekdanjega nuncija, nadškofa Carla Marie Viganoja. »Tisti, ki so pisali rimsko pravo, menijo, da tudi tišina govori,« je začel Frančišek. Dodal je, da se je v Viganojevem primeru odločil zaupati odkritosti časnikarjev: »Rekel sem jim: 'Glejte, vse imate, sami preučite in izpeljite sklepe' … In rezultat je bil dober, boljši, kot če bi sam začel pojasnjevati, če bi se začel braniti.« Papež je potrdil, da »o McCarricku nisem vedel ničesar, res ničesar. Večkrat sem povedal, da nisem vedel, niti sanjalo se mi ni … v nasprotnem primeru nikakor ne bi molčal«. Znova je pojasnil svoj molk, rekoč, da je bilo »gradivo na voljo časnikarjem, ki so ga lahko sami ocenili,« poleg tega pa se je zgledoval po Jezusu: »V trenutkih zlobe nikar ne govorite, kajti stvari se samo poslabšajo. Vse se obrne proti vam. Tako nas je naučil Gospod in to upoštevam.«

Migranti in begunci

Papež je odgovarjal tudi na vprašanje o migrantih in beguncih, kar se mu v današnjem svetu zdi ena najpomembnejših tem. »Pojav migracij je tolikšen, da sem v svoje roke vzel oddelek za migrante pri vatikanskem Dikasteriju za služenje celostnemu človeškemu razvoju,« je pojasnil, kajti vsak dan prihajajo vesti o novih smrtih v Sredozemskem morju. Papež je spregovoril o težavah, ki jih povzroča politika nekaterih držav: z zapiranjem dostopa na kopno so se plovila z migranti in begunci prisiljena vrniti v nevarne vode Sredozemlja. Znova je izpostavil, da moramo imeti »srce za sprejem« teh ljudi, vztrajati pa moramo tudi v procesu »spremljanja, spodbujanja in njihovega vključevanja« v novo družbo. Papež priznava, da vse države niso sposobne izvajati tega procesa, vendar vabi državne voditelje, naj premislijo, v kolikšni meri to lahko storijo.

Humanitarni koridorji so po papeževem mnenju pozitiven odziv na globalno krizo. Sveti oče je kot primer navedel Švedsko, »kajti med diktaturo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja v Argentini in Latinski Ameriki je bila t.i. Operacija Kondor zelo učinkovita«. Papež je pojasnil, da je Švedska zahvaljujoč temu projektu sprejela veliko število beguncev iz Latinske Amerike. Bili so lepo sprejeti, omogočeno jim je bilo učenje jezika, dobili so začasna bivališča in pomoč pri iskanju zaposlitve. Švedska je to zmogla storiti, danes pa je vse skupaj malce težje zaradi večjega števila ljudi. Toda, je dejal papež, sistem deluje, saj so nekateri otroci tedanjih migrantov danes ministri v švedski vladi.

Zakaj papeža tako skrbi za begunce, zakaj toliko govori o njih? »Ker je to zelo žgoča težava,« odgovarja, vzporedno z zaščito življenja in splavom. O slednjem, je spomnil Alazrakijevo, je povedal že »veliko trdih besed«.

Splav

Glede splava je papež dejal, da vedno postavi dve zelo jasni vprašanji: »Ali je pravično izničiti človeško življenje, da s tem rešimo določeno težavo?« Odgovor na to vprašanje je: nikakor ne. »Drugo vprašanje pa je takšno: ali je pošteno plačati ostrostrelcu, da nam reši težavo? Ne. Splav ni verski problem, češ, če sem katoličan, se ne smem zateči k splavu kot rešitvi. Splav je človeški problem,« je pojasnil Frančišek: »Gre za problem izničenja človeškega življenja. Pika.«

Odnosi z vladami

Sveti oče je v pogovoru razkril, kako se med potovanji po svetu včasih znajde v položaju, ko državni voditelji vodijo politiko, s katero se ne strinja. Kot je dejal, si vedno prizadeva za dialog in za najboljši možni rezultat. V nagovorih, je pojasnil, se na splošno dotakne težav v določeni državi, v zasebnih stikih pa gre še korak dlje, saj si vedno prizadeva delati za dobro in tudi druge spodbujati k temu. »V vsakem človeku najdem nekaj dobrega,« je povedal Frančišek, »pa naj bo to pripravljenost ali dobra volja, tudi pri nevernih, vedno storijo kaj dobrega.« Časnikarje je opomnil, da ni nikoli lepo ali koristno grdo govoriti o drugih ljudeh.

Papež je še dejal, da je v rimski kuriji razdelil letak o obrekovanju, saj je to »univerzalna napaka, ki doleti vsakogar: voditelje, nevoditelje, otroke, mlade, moške, ženske, vsakogar. Pravijo, da ženske bolj obrekujejo: neumnost! Tudi moški obrekujejo,« je zatrdil sveti oče.

Naslednje vprašanje v pogovoru se je nanašalo na morebitne polemike, ki izhajajo iz gest in besed, spregovorjenih posameznikom v zasebnem okolju, recimo ko papež objame transseksualno osebo in njenega partnerja, ki ju je sprejel v Domu sv. Marte, ali pa besed, namenjenih ločeni Argentinki, ki naj bi ji po telefonu dejal, da sme prejemati sveto obhajilo.

»Neregularni« položaji

»Ljudje včasih, iz navdušenja, da so bili sprejeti v avdienco, povedo več kot je povedal papež, tega se moramo zavedati,« je pojasnil Frančišek. Kljub temu, je dodal, pa smo vsi Božji otroci in nikogar ne smemo zavreči. »Ne morem reči posamezniku, da je njegovo vedenje v skladu s tem, kar od njega pričakuje Cerkev, … lahko pa mu povem resnico: 'Ti si Božji otrok, Bog te želi tudi takšnega, zato se pomeni z Njim.' Bog ljubi vse svoje otroke, je zatrdil papež. Glede žene iz Argentine se ne spomni natančno, kaj ji je povedal: »Gotovo sem ji rekel: 'Poglej v Radost ljubezni, tam piše, kaj ti je storiti'.

Istospolna usmerjenost

S poudarkom na prepričanju, da smo vsi Božji otroci, pa je papež znova izpostavil, da morajo družine ljubiti in vključevati vse svoje otroke, tudi tiste, ki so istospolno usmerjeni. Odločno je zanikal, da bi kdaj izjavil, kako istospolno usmerjene osebe potrebujejo pomoč psihiatra. Toda, je dodal, »to ne pomeni, da istospolna dejanja odobravam, daleč od tega«.

Na koncu je papež razjasnil še svoje znamenite besede: »Kdo sem jaz, da bi lahko sodil?« Izrekel jih je med letečo tiskovko, ko se je vračal iz Ria de Janeira, kmalu po izvolitvi na papeški položaj. Njegov komentar je zanetil veliko pričakovanj v globalni skupnosti istospolno usmerjenih, da bo svojo izjavo nadaljeval in razširil. V pogovoru za Televiso je Frančišek znova zatrdil, da se katoliški nauk ni spremenil, obenem pa posvaril pred skušnjavo, da se besede jemlje iz konteksta. Kar se tiče cerkvenega nauka, je zaključil sveti oče, »sem precej konservativen«.

Vir: Vatican News / Catholic Herald
Foto: Vatican Media / arhiv Družine