Iz Vatikana so včeraj sporočili, da bo papež Frančišek 31. maja letos obiskal sredozemska otoka Malto in Gozo. Kot poroča ameriška katoliška agencija CNA, je enodnevni obisk doslej prvo in edino mednarodno potovanje na uradnem papeževem programu za leto 2020.

Malta je omenjena v Apostolskih delih, kot kraj, kjer apostol Pavel na poti v Rim leta 60 doživi brodolom. Geslo papeževega obiska na Malti je vzeto iz 28. poglavja Apostolskih del: »Neverjetno ljubeznivo so nas sprejeli« (Apd 28,2). Po navedbah Radia Vatikan logo obiska predstavlja dlani, ki se iz ladje sredi razburkanega morja dvigajo proti križu. Dlani so znamenje kristjanovega sprejemanja bližnjega in pomoči tistim, ki so v težavah, prepuščeni svoji usodi. Čoln spominja na dramatično pripoved o brodolomu apostola Pavla na otoku Malta ter sprejetost, ki so jo Maltežani namenili apostolu in drugim brodolomcem.


Foto: Vatican Media

Osrednja tema obiska najverjetneje sprejemanje migrantov

Papež Frančišek je svetopisemsko poročilo o gostoljubnosti Maltežanov omenil v nagovoru med eno izmed splošnih avdienc v letošnjem januarju, ko je predstavljal kateheze o Apostolskih delih.

»Spontana gostoljubnost in skrbna dejanja namreč sporočajo nekaj o Božji ljubezni. Gostoljubnost malteških otočanov je poplačana s čudeži ozdravljenja, ki jih Bog na otoku naredi po Pavlu. Če je bilo torej prebivalstvo Malte znamenje Božje previdnosti za apostola, je tudi on zanje priča usmiljene Božje ljubezni,« je sveti oče dejal 22. januarja letos.

V nagovoru je idejo o krščanski gostoljubnosti povezal s potrebo po sprejemanju migrantov, kar bo najverjetneje tudi pomembna tema obiska na Malti, najmanjši državi članici Evropske zveze. Kot navaja avstrijski Kathpress, je malteški nadškof Scicluna tudi zaupen prijatelj papeža Frančiška in eden njegovih najpomembnejših sodelavcev v boju proti spolnim zlorabam v Katoliški cerkvi.

Vatikan je papeževo potovanje na sredozemski otok napovedal na dan, ko na Malti obhajajo narodni praznik, brodolom sv. Pavla. Več kot 80 % izmed 493.559 Maltežanov je katoličanov, v zadnjih desetletjih pa se je tudi v tej tradicionalno katoliški državi občutno zmanjšalo število vernikov, ki redno obiskujejo nedeljska bogoslužja. Zadnji je Malto aprila 2010 obiskal papež Benedikt XVI., Janeza Pavla II. pa so na tem sredozemskem otoku sprejeli maja 1990 in maja 2001.

Papež maja tudi na jug Italije

Teden dni pred potovanjem na Malto, 24. maja, pa bo papež obiskal italijansko škofijo Acerra ob peti obletnici okrožnice Hvaljen, moj Gospod. Sveti oče se bo tam srečal s prebivalci »dežele ognjev«, področja na severu Neaplja, kjer že dlje časa gorijo številna odlagališča odpadkov.

Italijansko pokrajino Kampanijo zaznamujeta hudo onesnaženje in nezakonito odlaganje odpadkov. Območje škofije Acerra severno od Neaplja zaradi gorečih odlagališč imenujejo tudi »Zemlja ognjev« (»Terra dei fuochi«). Mafija tam že desetletja nezakonito odlaga tone odpadkov, med njimi tudi strupene in bolnišnične odpadke ter industrijski mulj. Acerra zaradi velikega števila rakavih obolenj skupaj z Nolo in Mariglianom sodi v t.i. italijanski »smrtonosni trikotnik«.

Kot je v izjavi za javnost pojasnil škof v Acerri, Antonio Di Donna, želi papež »skupaj s škofi predvsem tistih škofij, ki so najbolj prizadete zaradi onesnaževanja okolja, prisluhniti trpljenju našega ljudstva«. Frančiškov obisk je »poziv politiki, naj govorijo resnico in poskrbijo za trajnostni razvoj na tem območju«.