Papež Frančišek je danes dopoldne prispel v Romunijo. Na mednarodnem letališču v Bukarešti so ga sprejeli predsednik Klaus Johannis in romunski škofje, zbralo pa se je tudi okoli štiristo vernikov. Pred odhodom iz Vatikana je sveti oče v Domu sv. Marte sprejel petnajst brezdomcev romunskega porekla, ki živijo v Rimu.

Uradnemu sprejemu na letališču je sledila sprejemna slovesnost za papeža Frančiška v predsedniški palači Cotroceni v Bukarešti. Sveti oče se je najprej zasebno srečal s predsednikom Johannisom in premierko Viorico Dancilo, nato pa je nagovoril predstavnike oblasti, civilne družbe in diplomatskega zbora.

Papež romunskim oblastem: Hoditi skupaj in spodbujati vključujočo družbo

Papeževo prvo današnje srečanje je bilo namenjeno predstavnikom romunskih političnih oblasti. V nagovoru je izrazil zadovoljstvo, da v Romunijo prihaja v času, ko država prvič po vstopu v Evropsko zvezo predseduje Svetu Evrope. To je dragocen trenutek, da se ovrednoti skoraj trideset let, odkar se je Romunija osvobodila režima, ki je zatiral civilno in versko svobodo ter jo osamil v primerjavi z drugimi evropskimi državami.

Romunija si je v tem času prizadevala za demokratični načrt preko pluralizma političnih in družbenih sil ter njihovega vzajemnega dialoga. Dosegla je temeljno priznanje verske svobode in se umestila v mednarodni scenarij. Papež je zbrane spodbudil, naj si še naprej prizadevajo za utrjevanje struktur in ustanov, ki zagotavljajo pogoje za celoten narod, da lahko izraža vse svoje zmožnosti in sposobnosti.

Spremembe pa so prinesle tudi neizogibne ovire in posledice, med katerimi je papež izpostavil emigracijo več milijonov oseb, ki so zapustile svoje domove in domovino, da bi poiskale nove priložnosti za delo in dostojno življenje.

Hoditi skupaj

Da bi se spoprijeli s problemi te nove zgodovinske faze, opredelili učinkovite rešitve in našli moč za njihovo izvedbo, je po papeževih besedah treba spodbujati rast pozitivnega sodelovanja med političnimi, gospodarskimi, družbenimi in duhovnimi silami: treba je hoditi skupaj in prevzeti odgovornost za skupno dobro svojega naroda, da bi varno napredovali proti skupnim ciljem.

Na ta način se namreč gradi »vključujoča družba, v kateri si bo vsak, ki dá na razpolago svoje lastne sposobnosti in pristojnosti, s kakovostno vzgojo ter ustvarjalnim, soudeleženim in solidarnim delom, prizadeval za skupno dobro.

Vsa prizadevanja pa morajo imeti eno dušo in eno telo, jasno smer, ki v središče postavlja človeško osebo in njene neodtujljive pravice. Poleg materialnih pogojev je treba razvijati tudi dušo romunskega naroda.

Vloga krščanskih Cerkva

V tem smislu lahko »krščanske Cerkve pomagajo najti in ohranjati utripajoče srce, iz katerega izvira politično in družbeno delovanje, ki se začne pri dostojanstvu osebe in vodi v pripadno in velikodušno prizadevanje za skupno dobro«. Del tega želi biti tudi Katoliška cerkev, ki hoče dati svoj prispevek k izgradnji družbe, želi biti znamenje skladnosti in upanja na edinost ter služiti človeškemu dostojanstvu in skupnemu dobremu.

Vir: Radio Vatikan
Foto: Vatican Media