Papež Frančišek, ki svojega dopusta ne preživlja v papeški letni rezidenci v Castel Gandolfu, mestece v Albanskem gričevju južno od Rima pa obišče bolj redko, je nekatere dele 55 hektarjev velikega posestva z vrtovi in manjšo kmetijo dal na voljo za turistične oglede. Po besedah direktorja »Papeških vil« v Castel Gandolfu, Osvalda Gianolija, je sveti oče s tem »ljudem izročil čudovit dar«. Obiskovalci se lahko sprehajajo po različnih vrtnih nasadih, med dišečimi cipresami in ob robu ostankov antičnega gledališča, seveda pa je opaziti tudi številne sledi rimskih papežev.



Castel Gandolfo je papeško rezidenco dobil z Urbanom VIII. (1623-44), ki je poskrbel za ureditev dvorca in tam od leta 1626 kot prvi papež preživel daljše obdobje. Več kot 300 let pozneje je papež Frančišek posestvo raje prepustil množicam obiskovalcev. Kot pojasnjuje Gianoli, je argentinski papež letno rezidenco doslej obiskal največ trikrat, morda štirikrat.

Upokojeni papež Benedikt XVI. pa na povabilo Frančiška posestvo v poletnih mesecih še vedno rad obišče. Tam najraje moli in krmi ribe, njegov najljubši kotiček pa je »Giardino della Madonnina«, kjer je rad molil tudi papež Janez Pavel II.

»Marijin vrtec« je idilični vrtič, umaknjen od glavnih poti v vrtovih Papeških vil, v središču katerega pod majhnim portalom stoji Marijin kip, njena podoba pa odseva v bližnjem ribniku, v katerem plavajo zlate ribice. Te Benedikt XVI. po molitvi zelo rad nahrani, pojasni Gianoli: »Kruh potem vedno odloži tukaj« in pokaže na drobne razpoke v zidu ob vhodu v »Marijin vrtec«.

Vodeni ogledi za obiskovalce trajajo okoli dve uri, turisti pa lahko občudujejo mozaična grba kar dveh papežev, tako Frančiška kot Benedikta. Vrtovi so urejeni z ljubeznijo, vse do zadnje podrobnosti, za kar skrbi več kot 30 zaposlenih, ki so pristojni tudi za vodenje manjše kmetije. Gospodarsko poslopje je dal leta 1930 urediti papež Pij XI.

Vir: Kathpress
Foto: splet