»Kontraproduktivno« bi bilo, če bi v letošnjem postnem času »na dolgo in široko govorili o odpovedovanju«: v koronakrizi je po mnenju p. Anselma Grüna dosti primerneje, da v tem obdobju izpostavimo spreobrnjenje ali spremembo v načinu razmišljanja. Jezus nas spodbuja, naj upoštevamo znamenja časov, in koronakriza nas opozarja, da je ravnanje ljudi pogosto neprimerno. Nemški benediktinski pater in pisec številnih uspešnic v pogovoru za avstrijske medije kot zgled navaja dejstvo, kako ima globalizacija poleg prednosti tudi velike slabosti, ker je zaradi koronavirusa danes prizadet ves svet. »Naš izziv je, da povezanost in odgovornost drug do drugega poskušamo živeti na drugačen način,« je pojasnil redovnik iz benediktinskega samostana Münsterschwarzach na Bavarskem.

Postni čas bi bil po mnenju p. Grüna odlična priložnost, da »drug drugega okužimo, pa ne z virusom, temveč s pozitivnimi mislimi in občutki«. Vsak posameznik je odgovoren za to, s kakšnimi občutki začne vsak nov dan, »ali izhaja iz zagrenjenosti in negativnosti, ali pa iz sprave in miru«. S tem vera pridobi moč, da na svet gledamo v pozitivni luči, je pojasnil p. Grün.

Iz nečesa, kar je propadlo, lahko vzklije novo življenje

Smisel postnega časa ni le v očiščenju telesa, temveč tudi duha in čustev. Dandanes je izredno pomembna naloga, »da svojega duha ne obremenjujemo z negativnimi čustvi«. Konkreten nasvet benediktinskega patra: prizadevajmo si, da ne bomo govorili o drugih ljudeh. Ob teorijah zarote se veliko govori o tem, kako razmišlja okolica. »Na ta način lastne težave pripišemo drugim,« je pojasnil p. Grün. Pomembno pa je, da ostanemo zvesti sami sebi in ne premišljujemo toliko, kaj si mislijo drugi ljudje.

V pričakovanju velike noči in s tem povezanega upanja v vstajenje ter novo življenje je p. Grün izpostavil krščansko prepričanje, da iz nečesa, kar je propadlo, lahko vzklije novo življenje: »To bi morali posredovati drugim in tako v postnem času družbi prispevati nekaj zdravilnega.« Post namreč za kristjana »ni zasebna stvar, temveč priložnost ozdravljenja za celotno družbo«.