Pogovor s petimi intelektualci je potekal prek Družininega YouTube kanala. FOTO: Tatjana Splichal



Ob 30-letnici samostojne slovenske države smo Slovenci doma in po svetu ponovno ustvarili verigo molitve in posta za domovino, letos pod geslom K skupnemu Izviru, pripravila jo je Iniciativa za molitev in post za domovino.

V času devetdnevnice za domovino od 16. junija do 24. junija nas je vsako jutro ob 5. uri povezovala molitev rožnega venca na Radiu Ognjišče.

Od 21. junija do 22. junija pa je potekalo 24 ur molitve in posta. Prek spleta so bili molivci povezani v molitvi, ki so jo oblikovale različne skupine doma in izven meja države, vsak pa se je molitvi lahko pridružil prek YouTube kanala Družine.

Vsak je lahko dodal svoj kamenček v pisanem mozaiku skupne molitve, ki so jo Sloveniji podarili ob njenem prazniku. Posamezniki, družine in skupnosti so bili povabljeni, da se vsaj za 15 minut pridružijo skupni prošnji in molitvi v 24-urni neprekinjeni molitveni verigi.

Ob 18. uri je iz kapele stolne župnije v Ljubljani molitev začel ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.



Spletna okrogla miza v živo prek Družininega YouTube kanala

Še pred začetkom 24-urne molitve pa je v ponedeljek, 21. junija, potekala spletna okrogla miza v živo prek Družininega YouTube kanala.

Na njej so sodelovali pravnik in nekdanji predsednik ustavnega sodišča mag. Miroslav Mozetič, znanstvenik, inovator, podjetnik in direktor biotehnološkega podjetja Bia Separations dr. Aleš Štrancar, zdravnica pediatrinja dr. Tina Bregant, jezikoslovec in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša dr. Kozma Ahačič in publicist in voditelj Družinine oddaje Reflektor Blaž Podobnik.


Zdravnica pediatrinja dr. Tina Bregant. FOTO: Tatjana Splichal


Covid nas je naučil, da je življenje vredno

Zdravnica dr. Tina Bregant je naredila refleksijo o epidemiji koronavirusa, Ker je sama zdravnica, je orisala, s kakšnimi izzivi, težavami in uspehi se je z epidemijo soočilo zdravstvo. Ima zaupanje v ljudi, ti so v večini sprejeli ukrepe za zamejitev virusa. Pogrešala je dobronamernost nekaterih. Covid nas je naučil, da je življenje vredno.

Podjetnik dr. Aleš Štrancar je dejal, da epidemija na njihovo delo v podjetju ni imela posledic. Pokazala je, kam nas je civilizacija pripeljala. Svet je velik, a tudi majhen. Izkazalo se je, da je Slovenija po 30 letih premalo samozadostna, od hrane in drugih produktov, ki jih ne izdelujemo. Moramo razmišljati, kako bomo postali čim bolj samozadostni.


Pravnik in nekdanji predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič. FOTO: Tatjana Splichal


Prevrat, h kateremu se nagiba del družbe

Na vprašanje, da nasprotnikom ukrepov ni šlo za dobro ljudi, ampak za iskanje pravnih lukenj, je pravnik Miroslav Mozetič odgovoril, da se je pokazal problem vprašanja natančnosti in jasnosti predpisov. Vsak pravni predpis ima veliko »lukenj«.

Pričakovalo se je, da vlada ureja »vse«, tudi tisto, kar je samoumevno. Po njegovem pa ljudje preveč pričakujejo od prava, saj bi lahko bolj sledili moralnim normam (nošenje mask, prepoved stikov).

Mozetič je omenil tudi prevrat, h kateremu se nagiba del družbe. Delavskega razreda ni več, Marxovega in Leninovega, zato so našli nekaj drugega, kulturni marksizem.

Mišljenje, da se vse podržavi in podjarmi, pelje k temu, da človek ne bo več svoboden, ne bo imel več ne politične ne duhovne svobode. Pod udarom je svoboda govora, saj je vrsta izrazov in mnenj praktično prepovedana. To pelje v totalitarno državo, ki jo obvladuje neka ideologija. V tem trenutku nas ščiti ustava.


Podjetnik in direktor biotehnološkega podjetja Bia Separations dr. Aleš Štrancar. FOTO: Tatjana Splichal


Zavezani so samo kakovosti svojih izdelkov

Na vprašanje, kakšne spremembe opaža v poslovanju in gospodarstvu v različnih obdobjih in političnih sistemih, je dr. Aleš Štrancar odgovoril, da ima izkušnje tudi s prejšnjim režimom, ko je bila pod komunizmom zasebna (osebna) pobuda nezaželena. Z demokratizacijo pa so postale možne vse pobude, svoboda temelji tudi na ekonomski neodvisnosti.

Zdaj imamo vse možnosti, da se gospodarsko razvijamo. Dela v podjetju, ki izvaža od 95 do 99 odstotkov izdelkov, in tako so od domačih odnosov oziroma zdrah popolnoma neodvisni. Zavezani so samo kakovosti svojih izdelkov, kar pričakuje kupec.

Današnji svet si predstavlja kot soočenje z delovnim človekom, človekom, ki proizvaja, in velikimi sistemi, multinacionalkami, ki živijo na rezultatih drugih ljudi. Vodijo jih finančne ustanove in prikriti lobiji, kar je nezdravo. Tu je jedro, kot je dejal, satanizma v svetu. Bolj kot so firme velike in globalne, bolj ko se države zapirajo, več je tega.



Vedno je šlo za dialektiko med dobrim in zlim

Štrancar meni, da nam Evropska zveza daje možnost svobodnega razvoja in dostopa do trgov, žal pa Bruselj postaja eden novih centrov satanizma, najprej na področju morale in etike in vidimo, da tudi gospodarstva.

»Vedno je šlo za dialektiko med dobrim in zlim in tudi danes ni stvar nič drugačna. Tudi jutri ne bo nič drugače. Ta svet je solzna dolina. Na tem svetu moramo delati, za kar smo poslani. Če bomo pričakovali, da bo vse samo dobro, brez trpljenja, potem nismo na pravem svetu. Bolj, ko se bomo borili, da imamo vse samo dobro, bolj bomo žalostni, depresivni, če pa vzamemo trpljenje in borbo kot nekaj življenjskega ter kot poslanstvo, potem je ta svet lep in nam na njem nič ne manjka, vsaj tukaj v Sloveniji ne, kjer imamo majhen raj na zemlji.«


Jezikoslovec in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša dr. Kozma Ahačič. FOTO: Tatjana Splichal


Slovenščini še nikoli ni šlo tako dobro, kot ji gre danes

Dr. Kozma Ahačič je ugotovil, da smo z osamosvojitvijo prišli v stanje, ko je slovenščina dokončno odrasla. Jezik, ki »odraste«, je jezik neštetih funkcij, variant in odtenkov.

Slovenščini še nikoli ni šlo tako dobro, kot ji gre danes. Premalo se zavedamo, da v resnici živimo sanje naših prednikov. Za to, kar imamo zdaj, so si prizadevali vsi rodovi jezikoslovcev.

V slovenščini nastaja veliko zelo kakovostnih besed. Seveda se pojavijo tudi manj kakovostne variante. Po njegovem je sleng mladih v resnici upor. To je znamenje, da si se sposoben v lastnem jeziku upirati.

Če mladim rečemo, vaš jezik je slab, jim rečemo, da je njihova slovenščina slaba, s tem jih silimo stran od slovenščine.


Publicist in voditelj Družinine oddaje Reflektor Blaž Podobnik. FOTO: Tatjana Splichal


Na desnici je prostor prav religiozno nabit z vprašanjem pripadnosti

Blaž Podobnik ugotavlja, da mladi na težke teme iz zgodovine, kot so poboji, gledajo raznoliko. »Mladi razumemo pomen človekovega dostojanstva, pietete, dostojnega pokopa.« Ali so mladi apatični ali politično neaktivni? Opaža, da so mladi na levici bolj politično aktivni. Na desnici pa je prostor prav religiozno nabit z vprašanjem pripadnosti. Ne gre za polje razumske razlage, ampak verjetja. »Enoznačnost mlade odbija, mi bi radi kompleksnost.«

Kaj je izvir?

Kaj je zanje izvir? Štrancar je povedal, da je zanj družina osnovna celica, ki daje temelj. Moralno-etična drža, biti kristjan, služiti svojemu poslanstvu, biti aktiven. »Krščanski nauk me vodi na moji poti in dejanjih.«

Ahačič je izpostavil dve komponenti. Veselje do čim bolj preprostega življenja, po drugi strani pa službeno poslanstvo, hlepenje po doseganju cilja, kar je znanstvenikom posebej prirojeno.

Za Bregantovo predstavljajo izvir: družina, delo, narava in umetnost. »Kjer se konča materialno, tam se začne transcendenca. Bog je ljubezen.«

Tudi za Mozetiča je družina prvo, veliko črpa iz dobrega, ki se je skozi leta nabralo v nahrbtniku.