Ali je škotska vlada v odnosu do tamkajšnjih Cerkva delovala nezakonito? Odločitev o tem bo jutri predstavilo škotsko vrhovno civilno sodišče. Medtem ko so bile v Angliji in drugih evropskih državah cerkve ob ustreznem upoštevanju zaščitnih ukrepov v epidemiji koronavirusne bolezni odprte vse od začetka leta 2021, je bila škotska vlada ena izmed zelo redkih oblasti, ki so izdale prepoved javnega češčenja in obhajanja verskih obredov. Prepoved je 11. in 12. marca pravno izpodbijalo 27 verskih voditeljev, vključno s kanonikom Tomom Whiteom, župnikom enega najbolj zapostavljenih območij v Združenem kraljestvu.

Pred razglasitvijo odločitve sodišča je White v pogovoru za britanske medije povedal, da se je postavil za vero iz preprostega razloga, ker je Cerkev vedno bolj izrinjena iz javnega življenja, to pa močno škoduje celotni skupnosti. Poleg telesnih ima vsak človek tudi duhovne potrebe in Cerkvi mora biti omogočeno, da zanje poskrbi, predvsem v luči celostnega zdravja vsakega posameznika, meni kanonik White. Ob tej priložnosti je izrazil globoko hvaležnost vsem, ki so ga v njegovih prizadevanjih podprli, tako duhovno kot finančno s pomočjo kampanje zbiranja prostovoljnih sredstev, vernike pa prosi, naj ga še naprej podpirajo v molitvi.

Župnik pri sv. Alfonzu v glasgowski četrti Calton je pozval k javni podpori prek platforme JustGiving, kjer je doslej uspel zbrati okoli 35 odstotkov sredstev za kritje morebitnih sodnih stroškov.

»Izredna zloraba državniške oblasti«

Glasgowskega župnika je na sodišču zastopal odvetnik Aidan O'Neill, eden izmed vodilnih škotskih zagovornikov človekovih pravic, ki je prepoved obhajanja bogoslužij označil kot »izredno zlorabo državniške oblasti«. »V katoliškem izročilu so cerkve same po sebi sveti prostori … odprta svetišča, v katera lahko ljudje preprosto vstopijo, prižgejo svečo, molijo … so osrednjega pomena pri udejanjanju posameznikove pravice do izpovedovanja vere,« je pojasnil O’Neill.

Kot je še dejal, je prepoved škotske vlade vernike spravila pred velik izziv: izbirati so morali med Bogom in cesarjem. Izpostavil je, kako so bili drugi, posvetni prostori – vključno s čistilnicami, prodajalnami alkoholnih pijač in kolesarskimi trgovinami – odprti tudi v času zaustavitve javnega življenja, cerkve pa so bile prisiljene v zaprtje. Ta odločitev, je pojasnil O'Neill, ni upoštevala »očitnega« učinka zaprtja cerkva na duševno zdravje ljudi, vključno z osamitvijo in osamljenostjo, upoštevala pa je gospodarske prednosti posvetnih prostorov, ki so za razliko od svetišč lahko ostali odprti.

Organizacije za zaščito človekovih pravic na Škotskem prav tako podpirajo prizadevanja glasgowskega župnika in odločitev vlade o prepovedi bogoslužij in zaprtju cerkva označujejo kot »nesorazmerno«. Po njihovem mnenju je pomembno, da sodišče odloči, ali je bila ta prepoved kdaj koli resnično upravičena – še posebej v luči dejstva, da bodo tovrstni ukrepi morda potrebni tudi v prihodnosti. Druge evropske države so našle primerne rešitve, da so cerkve lahko ostale odprte tudi med epidemijo, obenem pa so si ves čas prizadevale za zaščito javnega zdravja. Zato ni povsem razumljivo, »zakaj škotska vlada ni bila sposobna zaščititi pravic tistih, katerih potreba po duhovni hrani je tako temeljna kot potreba po kruhu in vodi,« je dejal eden izmed predstavnikov omenjenih organizacij.