Foto: Matej Blatnik/STA



Slovenski jamarji so prišli v zadnjem času do več novih odkritij v jami, ki se razprostira pod Predjamskim gradom. Pod zidovi čudovitega gradu jim je uspel neverjeten preboj. Odkrili so na stotine metrov novih rovov. A zgodba še zdaleč ni končana in zdi se, da se legenda o Erazmu Predjamskem vse bolj zliva v resnično odisejado.

Erazem Predjamski

Predjama leži na Primorskem, dobrih 10 kilometrov severozahodno od Postojne in Postojnske jame. Podobo Predjame krasi v skalo vklesan grad, ki se s svojo markantnostjo vtisne slehernemu obiskovalcu v spomin. Razglasiti ga je mogoče za eno izmed tehničnih čudes naše zgodovine. Grad je prvič omenjen v drugi polovici 13. stoletja. Po legendi naj bi se v njem skrival vitez Erazem Predjamski. S tem, ko se je Erazem pridružil kralju Matiji Korvinu, se je zameril takratnemu avstrijskemu cesarju. Ta je svojim podložnim naročil, naj ga ujamejo, zato je bil Erazem primoran prebivati v njem ves čas obleganja. Uspešno se je branil kar leto dni in jim z gradu v posmeh metal češnje. A konec se ni odvil junaku v prid. Ker Erazma niso mogli pokoriti na pravičen način, ga je izdal podkupljen služabnik, kar je bilo za viteza usodno.


Foto: Jamarski klub Borovnica


Jama nekoč

Predjamska jama je bila zavita v tančico misterioznosti od Erazma Predjamskega naprej. Ta naj bi po skrivnih rovih z Vipavskega dobival živež, da je lahko sploh preživel leto dni. A kot pravi predsednik Jamarskega kluba Borovnica (JKB) Peter Svete, je Erazmova »zgodba sicer legenda, ki ni znanstveno podprta. Vendar obstaja del jame, rov, ki se stika s površjem. Tam bi Erazem lahko prišel na površje in dobival hrano iz okoliških vasi.« Jamo popisuje tudi Valvasor v svojem slovitem delu Slava vojvodine Kranjske. Da je jama stara, da čutiti tudi zaporedna številka v Jamarskem katastru z dokaj zgodnjo oznako 734. Danes je namreč odkritih okoli 13.600 jam, številke pa v katastru rastejo zaporedno, po času odkritja.

Začetek sistematičnih raziskav

Intenzivneje se odkrivanje jame odvija v zadnjem času. Zadnjih 30 let namreč različna jamarska društva odkrivajo Predjamo, ki je postala pravcati jamski sistem in s tem legenda slovenskega jamarstva. Da jama dobi takšno titulo, se morata združiti vsaj dve dolgi jami. Predjamski jamski sistem se uvršča na peto mesto po dolžini izmerjenih rovov. Do začetka letošnje pomladi je združeval štiri jame in meril v dolžino 13.877 metrov.


Foto: Matej Blatnik/STA


Nedavna odkritja

V zadnjih mesecih so se dosedanji gabariti jame ponovno podaljšali. Tik pred izbruhom epidemije je jama ponovno začela, v jamarskem žargonu rečeno, »šibati«. Nadebudni jamarji iz JKB ter z Ajdovskega in Postojnskega so morali svoje obetajoče raziskave zaustaviti. Vendar se je preboj zgodil epidemiji navkljub, čeprav so bile raziskave v času poostrenih ukrepov ustavljene. Jamski sistem se je po zadnjih podatkih podaljšal za 1844 metrov. Številke se spreminjajo iz tedna v teden, saj raziskovalnim odkritjem ni videti konca. Jama se v soboto in nedeljo – če ne že v petek – napolni s srčnimi ljudmi, ki vse bolj verjamejo, da se v Erazmovi zgodbi skriva vsaj zrno resnice, čemur sledijo jamarji od začetkov raziskav. »Predvidevali smo, da se možna nadaljevanja odpirajo proti zahodu, kamor tudi odteka voda.« Gre za potok Lokva in druge manjše vodotoke, ki se mu pridružijo pod površjem. »Tako smo začeli plezanje kaminov – vertikalnih stopenj znotraj jame. Na ta način smo odkrili dvoje manjših in dvoje večjih odkritij,« navdušeno ilustrira jamska predvidevanja predsednik Svete.

Borovniški rov in Rov Marjana Vilharja

V začetku marca so domala istočasno našli dva glavna rova. Svete pojasnjuje odkritja enega vikenda: »Od dveh rovov gre eden – Borovniški rov z dolžino 251 metrov – nižje v področje Lokve, drugi – Rov Marjana Vilharja – pa gre navzgor in meri okoli 1439 metrov.« Ta je zato bolj suh in okrašen s kapniki, poimenovan pa po nedavno preminulem postojnskem jamarju. Ker leži na predelih, kjer je pred več milijoni let tekla voda, je jamska flora – predvsem blato – suha. To pa ne velja za Borovniški rov, kjer nadaljevanje sledi v smeri odtekajoče vode, zato je veliko blatnih sedimentov in je nadaljevanje težko. Oba predela pa sta namenjena le jamskim sladokuscem, saj predeli niso nič kaj romantični – gledano z vidika idiličnih slik z vlakcem. Tudi z vidika napredovanja so tu rovi pridržani le jamarskim društvom, saj se je treba spoznati na vrvno tehniko, ki pritiče jamarstvu.


Foto: Matej Blatnik/STA


Več potencialov

O možnih napovedih predsednik borovniških jamarjev odgovarja: »Vedno pričakujemo, da bo jama šla dalje, še dolgo in globoko. Lahko, da je pred nami še veliko kilometrov, le najti je treba prehode. Večkrat se zaradi zalite sige in podorov jama zapre.« V takem primeru je napredovanje močno oteženo. »Treba je najti možne ožine s prepihi in nato odkopati zakopano.« Vendar je upanje veliko zaradi močnega prepiha. Obenem že odkriti glavni rovi še niso dodobra raziskani. Veliko je še odcepov, ki jih morajo jamarji raziskati. Zato bo potrebnih še veliko zavrtanih fiksov in žrtvovanih vikendov, da se bo potencial dodobra izčrpal.

Predjama – eden od paradnih konjev

Je pa Predjama le ena od 13.600 jam, kolikor jih beleži kataster do zadnje možne oddaje jamarskih zapisnikov ob koncu lanskega leta. Seveda ni ves sen skrit v Predjami. Kot zatrjuje predsednik Jamarske Zveze Slovenije Igor Benko, se pri vseh takšnih večjih jamskih sistemih »podobno išče možna nadaljevanja, denimo v Kačni, Planinski in Postojnski jami, Škocjanskih jamah.« Prav tako se še zmerom »išče iskanje reke Reke v matičnem krasu, ki tudi traja že več kot 30 let.« Vendar ti potenciali v drugih jamah ne zasenčijo zdajšnjih odkritij v Predjami. Eden od bolj obetavnih odcepov v Predjamskem sistemu namreč zavije proti severu, kjer je le nekaj 10 metrov oddaljena Lenčkova jama. Z njeno priključitvijo bi se dolžina Predjamskega sistema povečala še za slab kilometer.