Brigadir Anton Krkovič: MSNZ nima primere v zgodovini. Oblikovana je bila v posebnih razmerah najbolj občutljivega časa slovenskega osamosvajanja in v času nepredvidljivega razpleta svetovne in lokalne politične krize. FOTO: Nebojša Tejić/STA



Za dan inicializacije priprav na vseslovenski oborožen odpor štejemo 17. maj 1990, to je dan »Manevrske strukture narodne zaščite in Slovenske vojske« (MSNZ in SV), je v javnem pismu ob 31. obletnici Slovenske vojske spomnil načelnik MSNZ RS 1990 in prvi načelnik SV, brigadir Anton Krkovič. Njegovo pismo v nadaljevanju objavljamo v celoti.

Ob tem se je Krkovič obregnil ob izjavo kočevskega župana in obramboslovnega strokovnjaka prof. dr. Vladimirja Prebiliča v petkovi radijski oddaji »Kakšno vojsko želite?«, češ da »hvala Bogu, trkam na les, še nismo imeli izgube človeškega življenja znotraj strukture SV«. Brigadir Krkovič je izjavo označil za »žaljivo ponižujoči pljunek v obraz svojcem vseh pripadnikov SV in Policije, ki so svoja življenja položili na oltar domovine za časa slovenske osamosvojitvene vojne« in za »vredno vsakršne obsodbe vseh, ki smo kakorkoli prispevali svoj delež k osamosvojitvi Slovenije«.

Ob 31. obletnici nastanka Slovenske vojske bo danes, v ponedeljek, 17. maja 2021, ob 17. uri v prostorih Narodne galerije v Ljubljani slavnostno srečanje, na katerega je notranji minister Aleš Hojs med drugim povabil predsednika države Boruta Pahorja, predsednika vlade Janeza Janšo, obrambnega ministra mag. Mateja Tonina in načelnika generalštaba SV generalmajorja Roberta Glavaša. Slavnostni govornik bo notranji minister osamosvojitvene vlade Igor Bavčar.


Oktobra 1990 se je MSNZ preimenovala v Teritorialno obrambo Republike Slovenije (TO RS – SV), v bistvu pa gre sistemsko ves čas, vse do danes, za poslanstvo iste organizacije – Slovenske vojske. FOTO: Tatjana Splichal



PISMO BRIGADIRJA ANTONA KRKOVIČA

Od vsega na tem svetu je vedno in povsod najpomembnejši začetek! Brez začetka tudi konca ni in se tudi vmes nič ne dogaja. Zato čudež ni rojstvo, ampak spočetje! »Spočetje« v tem primeru pa je ideja!

Osamosvojitveni napori slovenskega naroda, ki so dobili teoretsko podlago leta 1987 v nacionalnem programu, objavljenem v 57. številki Nove revije, so se po zmagi Demosa na prvih svobodnih volitvah leta 1990 neposredno soočili s ključnim vprašanjem: »Kako zavarovati osamosvojitveni proces in na kakšen način preprečiti verjeten nasilen poseg federalnih struktur, še posebej JLA, v praktično izvajanje nacionalne suverenosti?«

Teritorialna obramba Socialistične republike Slovenije (TO SRS) je bila sistemsko del enotnih oboroženih sil Socialistične federativne Republike Jugoslavije. Velika večina aktivnih oficirjev v višjih poveljniških strukturah TO SRS, čeprav so bili po narodnosti Slovenci, je slepo sledila ukazom iz Beograda. Vrhunec takšne slepe pokornosti je bil dosledno izvršen ukaz o razorožitvi TO SRS, ki je bil, kot direktna posledica volilne zmage Demosa, izdan tik pred prisego prve slovenske demokratično izvoljene vlade, sredi maja 1990. Ukazu je sledila prikrita (samo)razorožitev TO SRS. S tem je bila uspešno izvršena prva faza agresije JLA na Slovenijo, kar je bil, de facto, tudi začetek vojne za Slovenijo. Ukazu se je že v prvih dneh uprlo nekaj pogumnih in narodno zavednih poveljnikov občinskih ravni, kar je bilo brez dvoma vsega spoštovanja vredno posamično dejanje.

Kot organiziran odgovor na (samo)razorožitev TO SRS in s tem jasno izraženo namero zveznih oblasti, da bodo z vojaško silo preprečili osamosvojitev Slovenije, so bile v maju 1990 injicirane priprave za oboroženi odpor. Zametki oboroženega odpora so, sočasno z nastajanjem, že izvajali funkcijo varovanja osamosvojitvenega procesa. Inicializacija in poznejše formiranje oborožene organizacije je potekalo konspirativno, skozi več faz nastajanja in pod različnimi statusi legalitete glede na tedaj veljaven pravni sistem. Začetek priprav na organiziran oborožen odpor je v začetku potekal brez formalnega naziva, pozneje pa se je naziv oblikoval in spreminjal vse od »jeder odpora« prek »Vojske Republike Slovenije« do »Manevrske strukture narodne zaščite – MSNZ«. MSNZ je bila tandemsko vodena z ravni republiških sekretarjev za obrambo in za notranje zadeve in je nastajala z nepogrešljivo pomočjo posameznikov in skupin, ki so sicer formalno delovali v strukturah tedanje Milice. Oktobra 1990 se je MSNZ preimenovala v Teritorialno obrambo Republike Slovenije (TO RS – SV), v bistvu pa gre sistemsko ves čas, vse do danes, za poslanstvo iste organizacije – Slovenske vojske.

MSNZ nima primere v zgodovini. Oblikovana je bila v posebnih razmerah najbolj občutljivega časa slovenskega osamosvajanja in v času nepredvidljivega razpleta svetovne in lokalne politične krize. Na osnovi takratnih razmer smo akterji MSNZ logično predpostavljali več let trajajočo vojno na področju Slovenije.

Končni rezultat je bila simbiozna organiziranost več deset tisoč oboroženih vojakov in policistov v enovito in učinkovito, nacionalnim interesom predano vojaško organizacijo. Poslanstvo te edinstvene organizacije, vodene prek koordinacijskih skupin na temeljnih ravneh vodenja in poveljevanja, pa je dobilo potrditev v praksi, ko je leto dni pozneje, v osamosvojitveni vojni, v popolnosti odigrala svojo vlogo.

Za dan inicializacije (»spočetje« – ideja) priprav na vseslovenski oborožen odpor štejemo 17. maj 1990. To je dan »Manevrske strukture narodne zaščite in Slovenske vojske«.