Novi prostori za covid-bolnike v UKC Ljubljana
Novi prostori za covid-bolnike v UKC Ljubljana
Rekordno hitra izvedba projekta ne bi bila mogoča brez odličnega sodelovanja na vseh ravneh. FOTO: FB UKC Ljubljana
V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana so včeraj v rekordno hitrem času 10 dni pripravili, predstavili in odprli nove prostore za sprejem bolnikov z novim koronavirusom. Vanje so namestili 56 postelj, ki jih bodo prvi bolniki zasedli že danes. Na novi lokaciji v bolnišnici bo po besedah generalnega direktorja Janeza Poklukarja zagotovljena celotna prehrana, čiščenje, ustrezno zbiranje odpadkov in logistika.
Na dopoldanski vladni novinarski konferenci je Poklukar poudaril, da rekordno hitra izvedba projekta ne bi bila mogoča brez odličnega sodelovanja na vseh ravneh, in izrazil prepričanje, da ima danes UKC Ljubljana najboljšo ekipo, kar jih kadar koli imel: »Zaradi razsežnosti epidemije je bila priprava dodatnih kapacitet nuja. Zaradi logistike, ki jo lokacija omogoča, to predstavlja dosti boljše površine kot kakršna koli podobna improvizacija ali postavljanje kapacitet v športnih ali gospodarskih objektih. V neposredni bližini imamo CT in magnetne aparature, operacijske dvorane, izvajalce čiščenja in prehranske službe, le 50 metrov proč je covid-intenzivna enota, kamor lahko ob poslabšanju vedno premestimo pacienta, ki bi potreboval intenzivno zdravljenje.«
Trimilijonski projekt
Danes zjutraj so imeli v UKC Ljubljana hospitaliziranih 291 pacientov z novim koronavirusom, od tega 59 v enotah intenzivne terapije, hkrati pa še 45 pacientov na telemetriji, torej v domačem okolju. »Objekt je pomemben pri izhodni strategiji epidemije, kajti takoj, ko potrebe ne bodo več dnevno rastle, bomo na tej lokaciji skoncentrirali vse covid-paciente in tako čim prej sproščali ostale kapacitete UKC in drugih zdravstvenih objektov v Sloveniji,« pojasnjuje Poklukar in vnovič podčrtava, da se epidemija tiče nas vseh, zato se je treba zahvaliti vsem v splošnih bolnišnicah, zdravstvenih domovih, socialno-varstvenih zavodih: »UKC je res največji in nosi največjo težo, toda brez sodelovanja vsakogar od naštetih pri tem ne bi bili uspešni.«
Novi prostori v številkah: ocenjena vrednost projekta z vidika gradbeno-obrtniških del je bila 2.459.000 €, po pogajanjih smo dosegli končno ceno 2.379.000 € brez oziroma 2.903.000 € z DDV. »Preveri smo, koliko opreme bi lahko premestili iz drugih delov bolnišnice na zdajšnjo lokacijo, za to, kar nam manjka za popolnitev 150 ali v izrednih razmerah do 300 dodatnih kapacitet na tej lokaciji, pa je bilo treba iti v nabavo – za približno 495.000 € medicinske opreme, 53.000 € informacijske opreme in telemetrija v obsegu nekaj več kot 300.000 €, skupna vrednost vse nabavljene opreme bo 1.000.008 €, skupaj z gradbeno-obrtniškimi deli pa je projekt težak 3.388.000 €,« je razkril direktor.
»Za potrebe covid-centra smo znotraj UKC na zdravstvenih dejavnostih prerazporedili že 510 zaposlenih, kar bomo prihodnje dni še stopnjevali. Pričakujemo, da bomo na novi lokaciji potrebovali manj kadra na bolnišnico posteljo kot v starih zgradbah UKC, ki niso bile grajene in pripravljene za namene večjega sprejema pacientov naenkrat,« je dodal Poklukar in izpostavil, da se UKC ni odpovedal svoji viziji in strategiji: »Ko enkrat zaključimo globalno grožnjo, s katero se danes skupaj borimo, na tem mestu pride 44 enot intenzivne terapije in 4 operacijske dvorane, kot se načrtuje že od leta 2008.«
Učinkoviti, a racionalni
Zakaj se niso za postavitev nove lokacije odločili že prej? Kot opozarja Poklukar, so se pred jesenskim valom pripravljali na petkratnik spomladanskega, ko so imeli največ 54 hospitaliziranih, danes jih imajo 291. Ko je bilo jasno, da bo petkratnik presežen, so začeli iskati nove rešitve: »Skušamo biti učinkoviti, a hkrati racionalni, saj upravljamo z javnim premoženjem, za katerega smo odgovorni, in se moramo vesti kot dober gospodar.« Z vsemi sredstvi se borimo tudi za ohranitev dostopnosti zdravstva; če bo potrebno klestiti, bo zaradi kadra: »Oktobra smo naredili 20 % manj ambulantnega programa kot oktobra lani; namesto lanskih 39 smo letos oktobra opravili 32 transplantacij; opravili smo domala enako število operacij na odprtem srcu kot lani oktobra.«
Kako je z odsotnostjo kadra? »Današnji podatek je 288 zaposlenih, zbolelih za covidom, in še nekaj več kot 180, ki so v karanteni. Zaposleni, ki obolijo, ne delajo. Verjamemo in borili se bomo ta standard ohraniti do konca, smo pa v tej zgodbi vsi skupaj, potrebujemo solidarno vključitev celotne družbe, le tako bomo zmogli,« poudarja Poklukar in končuje: »Slovenski zdravstveni sistem se je z ostalimi službami, ki skrbijo za blagostanje Slovencev, odzval skladno s situacijo in jo ta trenutek uspešno rešuje. Se pa z vsakim dnem vse bolj približujemo limitom, prek katerih bo šlo težko, in bi lahko prišlo do stanja, da komu ne bi mogli ponuditi ustreznega zdravljenja.«
JAVNO PISMO GENERALNEGA DIREKTORJA UKC LJUBLJANA JANEZA POKLUKARJA
»Navadno nisem eden tistih, ki riše mavrice, a v tem trenutku smo ujeli malo jasnine sredi nevihte, ko se število bolnih veča in gospodarstvo trese. Ne glede na to sem optimist. Biti optimist v teh časih ne pomeni, da zanikamo resničnost, temveč da širimo dobro, pozitivno energijo, da se bomo z resničnostjo lažje soočili. Otvoritev mi daje moč in upanje, da ostanemo pozitivni v negativnih časih.
Upanje je zagotovilo, da obup ne bo imel zadnje besede. Čeprav vidimo težke čase in slutimo še težje, to ni razlog za predajo ali jamranje, da ne zmoremo. Nekateri omalovažujejo ali zasmehujejo naše korake, a to niso naši sovražniki. Še vedno bomo z njimi živeli in sodelovali. Poiskali bomo skupne stvari. Ena od njih bo žal skupna bolečina, ki pretresa celotno Evropo. Čeprav se zdi, da so skupni temelji ogroženi, jih bomo za velike in smele projekte po koncu te krize gotovo spet našli.
Skeptikov ne bomo prepričali, če bomo govorili na njihov način. Zato nismo. Pod plaščem tišine smo prvo fazo projekta peljali in v najkrajšem možnem času končali. Zato hvala vsem sodelujočim. Izvajalcem, ki so po 16 ur dnevno delali tlake, vlekli napeljavo in postavljali ključne inštalacije. Hvala Slovenski vojski in Civilni zaščiti za pomoč, ko smo jo najbolj potrebovali. Hvala Mestni občini Ljubljana in Gospodarskemu razstavišču za montažne konstrukcije, brez katerih dodatnih postelj ne bi bilo. Hvala celotni ekipi UKC Ljubljana in vsem, ki ste bili z nami v mislih ali v dejanjih.
Nisem presenečen, da nam je uspelo. Pozitivno presenečen sem, da je toliko ljudi uspelo narediti tako veliko na tako majhnem prostoru v tako kratkem času. Če se vrnem na začetek: morda se sliši nenavadno, toda ostati moramo pozitivni.«