Mjanmarska vojska je danes izvedla državni udar in aretirala predsednika države Wina Myinta, dejansko voditeljico Aung San Suu Kyi in številne druge visoke politike, poroča STA. Za leto dni je razglasila izredne razmere in oznanila, da je prevzela oblast.

O dogajanju v državi je najprej poročala vladajoča stranka Nacionalna liga za demokracijo (NLD), nato pa je prevzem oblasti prek svoje televizije potrdila tudi vojska, ki je sporočila, da voditelj države začasno postaja nekdanji general Myint Swe. Dejanska oblast je sicer rokah vrhovnega poveljnika vojske Min Aung Hlainga.

Vojska je poleg Aung San Suu Kyi in predsednika Wina Myinta aretirala tudi druge politične voditelje in ministre na dan, ko bi se moral na ustanovni seji sestati nov državni parlament, in zaenkrat še ni jasno, kakšna usoda čaka novoizvoljene poslance. Aung San Suu Kyi je pred prijetjem glede na izjave svoje stranke ljudi pozvala, naj zavrnejo udar, se dejavno odzovejo in protestirajo proti ravnanju vojske.

Mjanmarska vojska je po aretacijah prevzela nadzor nad komunikacijami v državi, ki so zelo omejene, zaprtih je več omrežij mobilne telefonije, poročajo pa tudi o motnjah na internetu. Na ulicah prestolnice Naypyitaw in največjega mesta Yangon patruljira vojska. Napetosti med vojsko, ki je državo vodila skoraj pol stoletja, in civilno vlado so se v zadnjem času okrepile zaradi domnevnih prevar na novembrskih volitvah. Volitve je zlahka dobila NLD, česar vojska ne priznava, in vojaški vrh je že prejšnji teden zagrozil s prevzemom oblasti, dokler se ne uredijo volilne nepravilnosti.


FOTO: splet

V Mjanmaru se je leta 2011 končalo 49 let vojaške diktature

Kot spominja STA, so bile novembrske volitve šele druge demokratične volitve v državi, odkar se je v Mjanmaru leta 2011 končalo 49 let vojaške diktature. Vojska je nemudoma po volitvah začela govoriti o prevarah in približno desetih milijonih ponarejenih glasovnicah ter zahtevala vpogled v volilne sezname. Volilna komisija je to zavrnila in vojaški poveljnik Mjanmara, general Min Aung Hlaing, je prejšnji teden napovedal možnost ukinitve ustave iz leta 2008.

Mjanmar je po neodvisnosti od Velike Britanije leta 1948 prvi vojaški udar doživel leta 1962 in potem drugega leta 1988. Dobitnica Nobelove nagrade za mir Aung San Suu Kyi je po drugem vojaškem udaru 20 let preživela v zaporu in je v svetu veljala za ikono boja za demokracijo. V zadnjih letih je njeno vodenje zaznamovalo ravnanje s pripadniki muslimanske manjšine Rohingya, ki so se leta 2017 zaradi vojaškega posredovanja v velikem številu zatekli v Bangladeš. Suu Kyijeva je bila tarča mednarodnih kritik, da z ničemer ni poskusila zaustaviti nasilnega ravnanja vojske, ki je sledilo napadom na policijske postaje v zvezni državi Rakhine.

Mjanmar je novembra leta 2017 obiskal tudi papež Frančišek.

Svet odločno obsoja vojaški udar

Ob današnjem vojaškem udaru se iz sveta vrstijo obsodbe ravnanja mjanmarske vojske. Med prvimi so se odzvale Združene države Amerike, ki pozivajo k vnovični vzpostavitvi demokracije in napovedujejo ukrepanje proti odgovornim. Dogajanje so ostro obsodili tudi v Evropski zvezi, kjer pozivajo tudi k izpustitvi priprtih, ter v Organizaciji Združenih narodov. Predstavniki Evropske zveze se zavzemajo za spoštovanje izida novembrskih volitev, v ZDA pa pozivajo k spoštovanju volje mjanmarskega ljudstva.