Tradicionalna procesija v čast zavetniku mesta Neaplja sv. Januarija je v letošnjem letu zaradi epidemije koronavirusa odpovedana, poroča avstrijski Kathpress. Po navedbah neapeljske škofije pa bo kardinal Crescenzio Sepe 2. maja obhajal slovesno bogoslužje v mestni stolnici brez navzočnosti vernikov. Ob tem bo na oltarju izpostavil relikvijo sv. Januarija, ampulo s strjeno krvjo svetnika, ki se nekajkrat na leto utekočini; če do tega pojava ne pride, to med Neapeljčani velja za slabo znamenje.

»Čudež krvi sv. Januarija« je utekočinjenje sicer strjene krvi svetnika, ki jo v neapeljski stolnici v dveh ampulah hranijo v srebrni monštranci. Ob spominskih dneh svetnika – prvi konec tedna v maju, 19. septembra, na dejanski god svetnika, in 16. decembra, ko se spominjajo opozorila pred izbruhom Vezuva leta 1631 – monštranco prenesejo v stolno kapelo relikvij, ampuli močno pretresejo in vsebina se v večini primerov začasno utekočini. V zvezi s tem pojavom obstajajo številni poskusi naravoslovnih razlag, vendar doslej še nobena ni dosegla splošnega priznanja.

Sv. Januarija, zavetnika mesta Neaplja, naj bi po izročilu med preganjanjem kristjanov leta 305 obglavili na dvoru rimskega cesarja Dioklecijana v Pozzuoliju pri Neaplju. Na njegove spominske dneve Neapeljčani tradicionalno priredijo veliko slovesnost, kar pa letos zaradi varnostnih ukrepov za zaščito pred epidemijo koronavirusa žal ni mogoče.

Čudež krvi se med drugim ni zgodil leta 1980, kar so meščani povezali s potresom v Irpiniji; v eni najhujših naravnih katastrof po drugi svetovni vojni v Italiji je takrat umrlo 2.900 ljudi. Verniki so na čudež zaman čakali tudi leta 1973; tedaj je Neapelj zajela epidemija kolere.

Nazadnje je utekočinjenje krvi izostalo decembra 2016. Varuh relikvije, Vincenzo De Gregorio, je verno občestvo v stolnici povabil, naj ne postanejo panični in naj še naprej molijo, s tem (ne)dogodkom pa ne povezujejo kakšnih posebnih nesreč ali katastrof.