Sveto pismo je resnično, govori o resničnem človeku in resničnemu človeku. FOTO: Tatjana Splichal



Na knjižnih policah po naših domovih najdemo različne izdaje Svetega pisma, nemalokrat pa knjiga knjig ostane skrbno hranjena ali jo celo založimo kam med druge knjige. Zakaj Svetega pisma pogosteje ne jemljemo v roke? Je vsebina preveč oddaljena in premalo sodobna? Kako približati Sveto pismo mladim? Ali se lahko s kom povežemo, da bomo laže vztrajali in redno brali? Na taka in podobna vprašanja želimo odgovoriti tudi v tem prispevku, predvsem pa vas navdušiti, da bi vzeli v roke Sveto pismo, ga z zanimanjem brali, ob njem premišljevali in v njem iskali odgovore na življenjska vprašanja.

Nedeljo Božje besede bomo letos v Sloveniji obhajali 24. januarja, pod geslom Tedaj so se jima odprle oči (Lk 24,31a) in že drugič na ravni vesoljne Cerkve. »Nedelja Božje besede je najprej praznik hvaležnosti za neizmerni dar Besede, po kateri želi Bog vstopiti v odnos z vsakim človekom,« je zapisal Maksimilijan Matjaž, predavatelj Nove zaveze in biblične teologije na Teološki fakulteti in predsednik Zavoda Biblično gibanje. »To je dan, ki povezuje vse ljudi, ki so Bogu hvaležni za njegove besede, ki so nam izročene po Svetem pismu.«

Kako približati Božjo besedo mladim?

Vprašanje se pogosto zastavlja staršem, ko bi radi posredovali Božjo besedo odraščajočim otrokom, a ne vedo, kako, da jih ne bi še bolj odvrnili. »Mislim, da mora vsak predavatelj Svetega pisma ali česa drugega sam izražati navdušenje nad knjigo vseh knjig,« pove Samo Skralovnik, docent pri katedri za Sveto pismo in judovstvo in med študenti teologije priljubljen predavatelj. »Navdušenje je nalezljivo. Tudi zehanje, torej nezanimanje študentov, se širi po podobnem principu. Menim, da je ključen pristop. Če mladi slišijo samo 'visoko' teologijo, je to lahko nerodovitno, če pa se snov oz. določene temeljne maksime Svetega pisma redno aplicirajo v moje, njihovo življenje, snov hitro postane zanimiva.« Ob tem še izpostavi, da je Sveto pismo resnično, govori o resničnem človeku in resničnemu človeku. »Mislim, da mladi to zelo hitro spoznajo in nato laže sprejmejo v svoje življenje. Študente še posebej pritegne prvih enajst poglavij Prve Mojzesove knjige, ki predstavljajo nekakšna vrata za vstop in razumevanje Stare zaveze,« izpostavi docent Samo. »Odlomki, ki vznemirjajo, so predvsem odlomki, ki govorijo o vojnah, pokolih ipd. Zelo težko je namreč 'na prvo žogo' razumeti ali sprejeti navodila 'Boga ljubezni', naj Izraelci pokončajo svoje sovražnike, celo ženske in otroke.«


Po zadnjih podatkih iz leta 2020 je Sveto pismo v celoti prevedeno v 704 jezike, kar omogoča branje Svetega pisma okoli 5,7 milijarde ljudi. FOTO: Tatjana Splichal


Si že vedel?

Pojasnjuje Samo Skralovnik, docent pri katedri za Sveto pismo in judovstvo ljubljanske Teološke fakultete.

Najstarejši ohranjeni zapisi

Če govorimo o Stari zavezi, za najstarejše zapise veljajo rokopisi in fragmenti, ki so jih odkrili na različnih krajih Judovske puščave v bližini Mrtvega morja. Glavno in najslavnejše najdišče rokopisov je kraj Kumran, zato se je uveljavilo poimenovanje rokopisov po tem kraju. V angleško govorečem svetu se je uveljavilo še poimenovanje po bližnjem Mrtvem morju, zato naslov Mrtvomorski rokopisi (Dead Sea Scrolls). Na tem območju so našli blizu 900 rokopisov, nekateri vsebujejo celotne starozavezne knjige, drugi le manjše delčke (fragmente). Če govorimo o Novi zavezi, je to majhen fragment z imenom P52, ki vsebuje Jn 18,31-33.37. Strokovnjaki datiramo nastanek tega fragmenta med leta 100 oz. 110 in 140 po Kristusu.

V koliko jezikov je prevedeno Sveto pismo?

Po zadnjih podatkih iz leta 2020 je Sveto pismo v celoti prevedeno v 704 jezike, kar omogoča branje Svetega pisma okoli 5,7 milijarde ljudi (od 7,8 skupno po informaciji iz leta 2021). Samo Nova zaveza je prevedena v še dodanih 1551 jezikov (815 milijonov ljudi). Izbrani odlomki so prevedeni še v 1160 drugih jezikov (458 milijonov ljudi).

Enajsta zapoved

Za Jude obstaja enajsta zapoved: »Študiraj Toro in jo ponavljaj sinovom.« Vzgoja otrok je prva naloga, ki jo mora izpolnjevati judovska skupnost. Obstaja rek: »Poučevanja otrok se ne sme opustiti niti zaradi obnavljanja templja.« Iz želje, da bi bilo poučevanje otrok čim bolj rodovitno, so uvedli zanimivo navado, da prvošolcem ponudijo kot sladico 22 črk abecede, oblitih z medom, da bi jim izkušnja lizanja črk pomagala vedno doživljati sladkost in prijetnost nauka Tore (prim. Ps 19,11; 119,103). Izobrazba se torej začne zelo zgodaj, in sicer v domačem okolju. Ko dečki dosežejo starost 13 let, postanejo formalno polnoletni, kar pomeni prvo javno branje Postave v shodnici. Na ta obred se pripravljajo s tečajem za sinagogalno službo, za javno branje paraše (odlomka iz zvitka Postave).



Jezik angelov in Boga

Ker je hebrejščina jezik svetih besedil, se je pogosto smatrala za »sveto«. V postbiblijskih časih so jo imenovali lašon ha kodeš – sveti jezik. Hebrejščina je bila pogosto razumljena kot jezik angelov in Boga. Po rabinski tradiciji je hebrejščina izvirni jezik človeštva. Vse človeštvo je pred »zmešanjem jezikov«, kar je opisano v zgodbi o Babilonskem stolpu v 1 Mz 11, govorilo hebrejski jezik. Poleg tega judje verjamejo, da je to jezik, ki ga je Bog uporabil za ustvarjanje sveta.

Zakaj se bere hebrejščina od desne proti levi?

Za razliko od slovenščine se hebrejščina bere in piše od desne proti levi. Hebrejska knjiga se torej odpre »od zadaj«. Razširjena razlaga je, da so antični pisarji med klesanjem na kamnito podlago držali kladivo v svoji močnejši roki (ponavadi v desni) in dleto v levi roki, zaradi česar je veliko lažje in bolj naravno pisati od desne proti levi.

*Celoten prispevek je objavljen v Družini (4/2021).*

SORODNE VSEBINE:

Nedelja Božje besede [VIDEO]

Praznik hvaležnosti za neizmerni dar Besede [VIDEO]