Znova so se zgodili teroristični napadi. Grozno, nepredstavljivo, da lahko človek v enaindvajsetem stoletju sredi »civilizirane« Evrope človeku odreže glavo ali s hladnim orožjem seje strah in smrt. Ampak očitno med nami živijo ljudje, ki to naredijo z mirno vestjo. Vse obsodbe vredno! Nasilje in terorizem nista v skladu z evropskimi demokratičnimi in krščanskimi vrednotami. Kakor tudi maščevanje ni v skladu s krščanskimi vrednotami. Zato ne preseneča odziv dunajskega kardinala Christopha Schönborna: »Na to slepo sovraštvo se nikakor ne smemo odzvati s sovraštvom!« Avstrija po njegovih besedah ne sme postati družba, »ki bi se iz strahu zaprla, temveč mora ostati odprta za druge«. Ta drža je zahodnokrščanski družbi domača. Ne vračamo po načelu »zob za zob«. Nečesa drugega pa še ne obvladamo. Vprašajmo se, kaj je bil neposreden povod, da so islamski ekstremisti tudi to jesen sejali smrt. Ne kažimo zgolj s prstom na priseljence, ki ne poznajo naše kulture in vrednot, temveč se v kontek...