FOTO: Oton Naglost.


Ljudje so od nekdaj zavidali pticam in poskušali leteti. A nič ne pomaga! Naše telo pač ni ptičje in je mnogo pretežko.

Ptičem letenje omogočajo: izredno lahko in votlo okostje, pljuča, zgrajena iz več zračnih vreč, ter letalno perje, ki je izredno lahko, a čvrsto in močno poveča površino, s katero med zamahovanjem s perutmi ptiči odrivajo zrak ali jadrajo.

Omejitve so!

Vsi ptiči ne morejo leteti in tudi vsi niso enako dobri letalci. Največji ptiči, ki še lahko letijo, so žerjavi, najtežji pa droplje. V višino ptice omejuje primanjkljaj kisika, višinske rekorde pa je tudi težko meriti.

Trenutni rekorder je leta 1973 žalostno končal v trku z letalom na višini 11 km. Po pristanku je bilo na letalu dovolj peres, da so ugotovili, da gre za Ruppellijevega jastreba.


FOTO: Pexels.

Rekorderji v spretnostnem letu in zamahovanju s krili so kolibriji. Medtem ko lahko kolibri iz Južne Amerike zamahne 90-krat v sekundi in lebdi na mestu, naredijo kondorji le en zamah v sekundi.

Kljub vsemu za najpočasnejše letalce veljajo sloke. Te letijo le 8km/h.

Najhitrejši

Za najhitrejše letalce in tudi živali nasploh veljajo sokoli selci. V vodoravnem letu lahko drvijo do 200 km/h, pri strmoglavljanju med lovom pa so namerili hitrosti do 320 km/h.


FOTO: Pexels.

A če nas kot aerodinamični plenilci na prvem mestu niso presenetili, toliko bolj presenečajo na drugem mestu golobi. Na velike razdalje lahko letijo s hitrostjo do 160 km/h.

Najbolj vzdržljivi

Še bolj občudovanja vredni so najbolj vzdržljivi letalci. Vsi dobro poznamo številne ptice selivke, ki se prav v tem času vračajo iz daljnih krajev. A to niso le velike ptice kot npr. štorklje.


FOTO: Tatjana Splichal.

V Južno Afriko čez Sredozemlje lahko priletijo celo taščice, kukavice in lastovke. Med vsemi ima najdaljšo selitveno pot – 19.000 km – majhna polarna čigra. Ta gnezdi na severnem polu, prezimuje pa na Antarktiki (južni pol) in tako vsako leto obleti Zemljo.

Zanimivo pa je tudi to, da skorajda ne pozna noči. Z njo se sreča le na selitveni poti, v času gnezditve in prezimovanja pa uživa v polarnem dnevu.


FOTO: Pexels.

Sliši se neverjetno, a poznamo še bolj vzdržljive letalce. Ste vedeli, da nekatere čigre in črni hudourniki lahko letajo tri in več let brez pristanka? Na kopnem le gnezdijo.

Letijo in spijo

Hudourniki so zanimivi tudi zato, ker v letu lahko celo spijo. Podnevi lovijo žuželke, ponoči pa prenočujejo v zraku 1,5 km nad tlemi. Znanstveniki so ugotovili, da je pri hitrosti 30 km/h njihov let najbolj učinkovit in takrat bolj jadrajo kot letijo, zato si lahko med tem privoščijo tudi nekaj spanca in padca višine.


FOTO: Pexels.

Pravzaprav to ni pravi spanec, pač pa dremež. Tudi mnoge selivke primanjkljaj v spanju nadoknadijo s številnimi nekajsekundnimi dremeži ali pa izmenično zapirajo po eno oko in počivajo s polovico možganov.

V Živalskem vrtu Ljubljana si lahko na osrednjem bajerju ogledate skupino rožnatih pelikanov, ki so ene izmed največjih letečih ptic. Rožnati pelikani so izjemni letalci, saj v enem dnevu lahko preletijo neverjetnih 500 kilometrov, v letu pa dosegajo višino do 3000 metrov. Vabljeni na ogled!


Prispevek je bil najprej objavljen v marčevski izdaji revije Mavrica.


Preberite še:
- Gregorjevo: Pomlad je tu!
- »Tudi živali zelo pogrešajo obiskovalce«
- Najhitrejši na kopnem
- Najboljši športniki na kopnem