Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Na kratko o novih kardinalih (1. del)

Za vas piše:
Mojca M. Štefanič
Objava: 24. 05. 2018 / 08:41
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 6 minut
Nazadnje Posodobljeno: 02.07.2018 / 11:02
Ustavi predvajanje Nalaganje
Na kratko o novih kardinalih (1. del)

Na kratko o novih kardinalih (1. del)

Papež Frančišek je napovedal imenovanje štirinajstih kardinalov, ki bodo umeščeni 28. junija letos.

Predstavljamo kratke življenjepise prvih petih (izmed štirinajstih) duhovnikov, ki bodo 28. junija letos prejeli kardinalski naziv. V enakem vrstnem redu je imenovanje novih kardinalov minuli konec tedna napovedal papež Frančišek.

Patriarh Louis Raphael I. Sako

Patriarh kaldejsko-katoliške Cerkve v Iraku Louis Raphael I. Sako je škofovsko posvečenje prejel osem mesecev po ameriškem napadu na Irak. Bil je priča množičnemu eksodusu iraških kristjanov, sam pa je ostal v službi obleganih in mučenih ljudi, ki so ostali v domovini. Po imenovanju za voditelja kaldejsko-katoliške Cerkve leta 2013 je Sako dejal, da mora biti Cerkev znamenje upanja, pričevanja in občestva, vsem težavam navkljub, ter da mora sodelovati z vsemi Iračani pri varovanju človekovega dostojanstva in mirnega sožitja, ki temelji na enakih pravicah. Kaldejsko-katoliška Cerkev je ena največjih krščanskih skupnosti na Bližnjem vzhodu.

69-letni Sako se je rodil 4. julija 1948 v mestu Zakho. Po študiju v Mosulu, Rimu in Parizu se je leta 1986 vrnil v Mosul in prevzel eno izmed tamkajšnjih župnij. V času ameriškega embarga je skupaj z nekaterimi zdravniki in farmacevti odprl dispanzer za uboge.

Bil je rektor patriarhalnega semenišča v Bagdadu, nato pa ga je Kaldejska škofovska sinoda leta 2002 izvolila za nadškofa v Kirkuku – izvolitev je leta 2003 potrdil tudi papež Janez Pavel II. V začetku leta 2013 je bil izbran za babilonskega patriarha, papež Benedikt XVI. pa je kmalu zatem uradno potrdil njegovo izvolitev za voditelja kaldejsko-katoliške Cerkve.

Konec devetdesetih let prejšnjega stoletja je bilo iraških kristjanov okoli 1,4 milijona, zdaj pa naj bi jih bilo manj kot 500.000. Skoraj dve tretjini iraških kristjanov pripada kaldejsko-katoliški Cerkvi. Babilonski patriarh si neutrudno prizadeva, da bi krščanstvo ostalo v krajih, kjer ima svoje korenine. Papež Frančišek iraškega duhovnika, ki govori dvanajst jezikov, med drugim ceni tudi kot izvedenca za medverski dialog z islamom.

Luis Ladaria

74-letni Španec Luis F. Ladaria se je rodil 19. aprila 1944 v mestu Manacor na Mallorci. Po zaključenem študiju prava na Univerzi v Madridu se je leta 1966 pridružil jezuitom. Po študiju teologije in filozofije v Španiji in Nemčiji je 29. julija 1073 prejel duhovniško posvečenje.

Leta 1975 je doktoriral na Papeški univerzi Gregoriana v Rimu in začel predavati dogmatično teologijo na Papeški univerzi Comillas v Madridu. Devet let kasneje se je vrnil na Gregoriano kot predavatelj, med leti 1986 in 1994 pa je bil tudi vice rektor univerze.

Papež Benedikt XVI. ga je imenoval za nadškofa in tajnika Kongregacije za nauk vere, potem ko je med leti 1992 in 1997 z njim sodeloval kot s članom Mednarodne teološke komisije, med leti 1995 in 2008 kot s svetovalcem Kongregacije za nauk vere in od leta 2004 do imenovanja za tajnika omenjene kongregacije kot z glavnim tajnikom teološke komisije.

Papež Frančišek je Ladario leta 2017 imenoval za prefekta kongregacije. Na tem položaju je nasledil nemškega kardinala Gerharda Ludwiga Müllerja. Kot prefekt je odgovoren za pospeševanje ustreznih razlag katoliškega nauka in teologije; njegov urad je pristojen tudi za preiskave duhovnikov, obtoženih spolne zlorabe mladoletnih. Velja za zmerno konzervativnega in človeka sredine.

Angelo de Donatis

64-letni Angelo De Donatis slovi kot mojster duhovnih vaj in duhovni vodja. Papež Frančišek ga je leta 2014 izbral za prvega voditelja postnih duhovnih vaj za rimsko kurijo v svojem pontifikatu. Leta 2015 ga je imenoval za rimskega pomožnega škofa, lansko leto pa za vikarja rimske škofije. Ta položaj je običajno povezan s kardinalskim imenovanjem.

De Donatis se je rodil 4. januarja 1954 v italijanskem mestu Casarano. Na Papeški univerzi Gregoriana v Rimu je študiral moralno teologijo. Leta 1980 je prejel mašniško posvečenje kot duhovnik škofije Nardo-Gallipoli, leta 1983 pa je bil potrjen za duhovnika rimske škofije.

Deloval je v številnih župnijah in na uradih rimskega vikariata, nato pa je bil imenovan za arhivarja kardinalskega zbora - to delo je opravljal med leti 1989 in 1991. Šest let je bil direktor rimskega škofijskega urada za duhovnike, med leti 1990 in 2003 pa je bil duhovni vodja bogoslovnega semenišča rimske škofije.

Kot vikar rimske škofije se redno srečuje s papežem Frančiškom, poleg službenih pogovorov tudi na srečanjih z rimskimi duhovniki in med papeževimi pastoralnimi obiski na obrobjih italijanske prestolnice.

Giovanni Angelo Becciu

69-letni Giovanni Angelo Becciu je od leta 2011 deloval kot »namestnik za splošne zadeve« na vatikanskem državnem tajništvu, na položaju, ki velja za papeževega »šefa kabineta«. Med drugim je pristojen za stike s papeškimi nunciaturami po vsem svetu. Kot je med imenovanjem novih kardinalov povedal papež Frančišek, je Becciu od februarja 2017 tudi njegov posebni odposlanec pri redu malteških vitezov.

Kot vatikanskega kariernega diplomata ga je na trenutni položaj leta 2011 imenoval papež Benedikt XVI., potem ko je dve leti služil kot apostolski nuncij na Kubi. Preden je leta 2009 odšel v Havano, je Becciu kot diplomat deloval v Srednjeafriški republiki, Sudanu, na Novi Zelandiji, v Liberiji, Veliki Britaniji, Franciji, Združenih državah Amerike, Angoli in v otoški državi Sveti Tomaž in Princ (Sao Tome e Principe).

Rodil se je 2. junija 1948 v italijanskem mestu Pattada. Mašniško posvečenje je prejel leta 1972, pred vstopom v vatikansko diplomatsko službo pa je zaključil študij kanonskega prava. Papež Janez Pavel II. ga je leta 2001 imenoval za nadškofa.

Konrad Krajewski

54-letni Konrad Krajewski je bil nekoč bogoslužni pomočnik papežev Janeza Pavla II. in Benedikta XVI., papež Frančišek pa ga je izbral za »svoje oči, ušesa in roke«, ki prepoznavajo potrebe rimskih revežev in jim nudijo neposredno pomoč.

Poljak Krajewski kot papežev miloščinar od leta 2013 razdeljuje človekoljubno papeževo pomoč, vendar je svoj položaj povzdignil na povsem novo raven. Za brezdomce okoli Vatikana je dal urediti začasno prenočišče, kabine s prhami, frizerski in brivski salon ter pralnico. Organiziral je tudi izredni zasebni obisk za uboge in brezdomce v Vatikanskih vrtovih ter ogled Vatikanskih muzejev in Sikstinske kapele.

Krajewski je povedal, da mu je papež Frančišek ob imenovanju za miloščinarja dejal, naj proda svojo pisarniško mizo, saj bo odslej njegova pisarna na ulici, med ubogimi in potrebnimi pomoči. Poljski duhovnik pa je celo odstopil svoje stanovanje, v katerem trenutno živijo begunske družine iz Sirije.

Rodil se je 25. novembra 1963 v mestu Lodz na Poljskem. Študiral je v domovini in v Rimu, kjer je diplomiral iz teologije in liturgike. V Rimu je bil bolniški duhovnik, nato pa se je vrnil v Lodz, kjer je v tamkajšnjih semeniščih predaval liturgiko in postal prefekt škofijskega semenišča.

Po vrnitvi v Rim je med leti 1999 in 2013 delal na papeškem uradu za bogoslužne slovesnosti, med obhajanjem bogoslužij pa je vedno stal ob strani papežu.

Vir: Catholic Herald / Kathpress
Foto: splet

Kupi v trgovini

Novo
Vrnitev
Duhovnost
29,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh