V Vatikanu so konec letošnjega marca odprli posebno razstavo, na kateri si obiskovalci lahko ogledajo skico italijanskega renesančnega umetnika Leonarda da Vincija (1452-1519). Vatikanski muzeji v razstavnem prostoru v desnem krilu kolonade Karla Velikega na Trgu sv. Petra prikazujejo »Sv. Hieronima« (okoli leta 1482, olje na lesu), saj letos obhajamo 500. obletnico umetnikove smrti in 1600. obletnico smrti cerkvenega učitelja. Direktorica Vatikanskih muzejev Barbara Jatta je na tiskovni konferenci pred odprtjem povedala, da je oljna skica edino tovrstno Leonardovo delo v Rimu in eno redkih, ki ga lahko z gotovostjo pripišemo toskanskemu mojstru. Ogled razstave, ki bo odprta do 22. junija, je brezplačen.

Jattova je razstavo opisala kot »majhno, toda pomembno«. S predstavitvijo na Trgu sv. Petra želijo Leonardovo delo približati predvsem romarjem, saj pri tem »ne gre le za umetnostno zgodovino, temveč tudi za sporočilo vere«. Nedokončano delo prikazuje cerkvenega učitelja in prevajalca Svetega pisma Hieronima (347-419) kot puščavnika.

Razstava obiskovalce seznanja tudi z zgodovino skice, Leonardovim delovanjem v Rimu in Vatikanu ter življenjem sv. Hieronima. Teološko razmišljanje je vzeto iz nagovora upokojenega papeža Benedikta XVI. (2005-2013).

Na ogled je še vatikanski zgodovinski dokument iz leta 1513, ki potrjuje, da je Leonardo v tistem obdobju bival na območju Belvedera, zgodovinskega jedra današnjih Vatikanskih muzejev. Poleg Leonardove skice je to edini izvirni dokument na razstavi.

Leonardo da Vinci, Sv. Hieronim

Podatek o naročniku slike sv. Hieronima ni na voljo. Delo je ostalo v obliki skice in je ena najskrivnostnejših umetnin velikega toskanskega slikarja, kiparja, arhitekta, inženirja in filozofa. Upodobitev sv. Hieronima prvič omenjajo v začetku 19. stoletja v oporoki švicarske slikarke Angelice Kauffmann, ki je delo prva pripisala mojstru Leonardu. Po slikarkini smrti vse sledi znova izginejo, dokler Leonardovega Hieronima ne najde Napoleonov stric, kardinal Joseph Fesch.

Ta naj bi skico po izročilu našel v dveh delih: spodnjega v trgovini rimskega preprodajalca rabljenih stvari, kjer je služil kot pokrov zaboja, zgornjega z upodobljeno glavo svetnika pa v trgovini svojega čevljarja, ki je iz njega naredil sedalo svojega delovnega stolčka.

Ne glede na omenjeno zgodbo je slika resnično razdeljena na dva dela. Ob kardinalovi smrti so jo dali na dražbo in jo večkrat prodali, dokler ni bila znova najdena in v imenu papeža Pija IX. (1846-1878) kupljena za Vatikansko pinakoteko (1856).

Izvedenci so tezo Kauffmannove, da je avtor skice sv. Hieronima Leonardo da Vinci, vedno podpirali, saj je zelo očitno izredno podobno drugim delom velikega mojstra, posebej njegovemu Poklonu sv. treh kraljev (na ogled v firenški galeriji Uffizi).

Vir: Kathpress / www.museivaticani.va
Foto: Musei Vaticani