Kulturno društvo dr. Janez Evangelist Krek Selca in župnija Selca sta v dvorani v župnišču Selca ob 100. letnici smrti dr. Janeza Evangelista Kreka v okviru Krekovega leta (1917-2017) pripravila adventno predavanje in prvi Krekov večer.

Krekove govore z naslovom Življenje in delo dr. J. E. Kreka in pomen njegove dediščine za današnji čas je imel dober poznavalec dr. Kreka in vodja Gibanja za otroke in družine, Aleš Primc. V kulturnem programu je sodeloval mladinski pevski zbor Selca pod vodstvom Marjete Oblak.

Župančič je o Kreku napisal pesem



Krek je v vsakem mladem želel videti svetlo prihodnost, videl je dobro in potencial za srečno življenje. »To je bilo njegovo osnovno poslanstvo.« Mlade je učil slovenske literature, tujih jezikov (sam jih je znal kar 13), aktivnosti v družbi, vere in ponosa na svoje korenine. Med temi mladimi je bil tudi Oton Župančič, ki je Kreku napisal celo pesem. Mlade je učil, kako uporabiti svoje talente za dobro sebi in drugim. Spoznal je, da so tudi ženske potrebne izobrazbe in vzgoje, zato jim je na tečajih posvetil posebno pozornost.

Znanje pretapljal v prakso

Primc si je ob Krekovem letu zaželel, da bi Kreka spoznavali prek njegovih del, saj meni, da je znal zelo dobro govoriti. Na dogodku so zato prebrali nekaj odlomkov iz njegovih del in njegovih pesmi, med drugim tudi pesem, namenjeno materi, ob kateri je spoznaval, kako pomemben je vsak človek in da se je treba do vsakega, še tako majhnega, nebogljenega, čudnega lepo obnašati. Tudi o Selcih je razmišljal v povezavi s svojo materjo, ki se je zaljubila v tamkajšnjega učitelja in se z njim poročila kljub ugovarjanju staršev. Janez Evangelist Krek je zato Selca doživljal kot svoj domači kraj, čeprav v njem ni veliko živel. Po očetovi smrti je namreč odšel na šolanje v Ljubljano.



Nad šolo ni bil navdušen, razen nad slovenščino, ker je izjemno rad bral. Znal je ločiti, kaj je pomembno zanj, za župnijo in za Slovence, je povedal Primc. »Znanje je poskušal pretopiti v prakso.« Povezoval se je z ljudmi in jih nagovarjal k skupnemu delu, zato je z njegovo spodbudo nastalo veliko organizacij in zadrug. Organiziral je torej pestro civilno družbeno življenje.

Človek za druge

Tudi duhovnika je razumel kot človeka za druge. Človeka ni dojel samo kot duhovno bitje, vedno je imel pred sabo podobo celega človeka z vsemi njegovimi potrebami. Primc si je zaželel, da bi bilo v vseh segmentih družbe čim več takih ljudi. Tudi politiko je Krek razumel kot delo za druge. Ljudi je spodbujal, da bi šli v politiko in delali za splošno korist.



Spoštoval ga je tudi Cankar

Zavračal je ponižno držo, trudil se je biti odprt do vseh, sodelovati z vsemi, predstavniki svoje stranke in njenim nasprotnikom. Zvest je ostal svojim načelom. Tudi Ivan Cankar, socialist, ga je zato spoštoval. Primc je predstavil tudi Krekovo knjigo Socializem, s katero je dokazal, da Krek ni bil zagovornik te smeri. Verjel je, da se socializmu da dati vsebino, ki ne bi bila povezana z nasiljem in sovraštvom do Cerkve. Večji problem za človekovo zveličanje sta bila po njegovem mnenju liberalizem in individualizem oz. to, da bi človek mislil, da je sam Bog, da lahko počne kar hoče, da nikogar ne rabi in da lahko z drugimi dela kot hoče. Socializem oz. družništvo, kot ga je sam imenoval je bil zanj ravno nasprotno – človek ni sam sebi namen, temveč je bitje skupnosti, zato nihče ne more preživeti sam. Skupno življenje pa mora temeljiti na medsebojnem spoštovanju, ljubezni in pravičnosti. Menil je tudi, da se morajo majhni narodi povezati in sodelovati.



Zagovarjal je pravico in dolžnost do dela. Gre celo tako daleč, je dejal Primc, da meni, da tisti, ki lahko dela in tega ne počne, naj tudi ne jé. Kdor pa ne more delati, pa ga mora družba zagotoviti preživetje. To ni miloščina, temveč pravica. Če pa družba tega ne stori, ima po Krekovi misli pravico krasti. S tem pa ni zagovarjal kraje, temveč družbeno odgovornost do ubogih.

Foto: Tatjana Splichal