Vsak Krekov večer ima svojo vsebino, tako da bi Kreka spoznali skozi različne vidike njegovega delovanja. Najpogosteje se Kreka spomnimo kot organizatorja zadružništva, kot snovalca hranilnic in posojilnic tako imenovanih »rajfajznovk«, o organizatorju socialnega gibanja in podobno. Pa vendar je bil Krek po svojem osnovnem poklicu duhovnik. Duhovništvo je bilo njegovo osnovno poslanstvo, iz katerega izhaja vsa njegova življenjska filozofija, delo, ustvarjalnost ... Iz svojega globokega verovanja, bogatih talentov, znanja in sočutja do sočloveka, predvsem do ubogih, revnih in neukih je delil ljubezen, pogum, veselje in optimizem vsem, ki so bili tega potrebni.

Kreka kot duhovnika je najlepše predstaviti v cerkvi svetega Petra v Selcih, kjer je tudi sam velikokrat maševal in pridigal, delil zakramente in spodbujal ljudi k upanju in veselju do krščanskih vrednot življenja. Da bi bil večer še bolj duhovno bogat in doživet, so povabili k sodelovanju oktet Oremus, ki ga sestavlja osem duhovnikov, ter tudi vse redovnice, redovnike in duhovnike, ki izvirajo iz selške župnije in zdaj delujejo v posvečenih duhovnih poklicih.

Krek je v tem večeru zaživel kot duhovnik v besedi, molitvi in petju po vseh teh posvečenih osebah selške župnije, to je osem duhovnikov:

Stane OFMCap. Bešter, župnik v Štepanji vasi v Ljubljani; David Jensterle, župnik v Tržiču – Bistrica (Tržiška Bistrica); Marjan DJ Kokalj, študentski duhovnik v Mariboru; Jernej Marenk, župnik v Cerkljah na Gorenjskem; Borut CM Pohar, kaplan v Šentjakobu ob Savi, pri Ljubljani; Boštjan Prevc, nadškofijski tajnik in odgovoren za stike z javnostjo v nadškofiji Ljubljana; Janez Rihtaršič, župnik v Mirni Peči, vodja okteta Oremus; Mohor Rihtaršič, župnik v Kresnicah; in brat Jože Rovtar DJ, misijonar, sedaj živi v Ljubljani, v Dravljah.

Poleg duhovnikov pa tudi sedem redovnic:

iz Skupnosti Loyola sestra Marjeta Demšar, sestra Ljudmila Kokalj in sestra Marjeta Potočnik, ki sedaj deluje v Sveti deželi v Jeruzalemu; sestra iz skupnosti Uršulink: Jana OSU Rovtar, Marijina sestra Dionizija MS Šolar ter sestri, ki živita v klavzuri: sestra iz reda klaris Roza OSC Krek ter sestra Mirjam OCD Rovtar, priorica karmeličanskega samostana v Mirni peči.

Nekatere sestre so bile zadržane zaradi bolezni ali drugih zadržkov, a vse so bile v duhu povezane s tem dogodkom. Sestri Roza Krek in Mirjam Rovtar sta poslali pozdravni pismi, ki sta jih sestri Marjeta Demšar in Ljudmila Kokalj tudi prebrali.

Najprej so bile pete večernice, ki jih je na orglah spremljal domačin Tone Potočnik. Obred večernic je vodil najstarejši član domačih duhovnikov p. Stane Bešter. Petje psalmov je donelo izmenično oktet Oremus in vsi navzoči. V drugem delu večera so domači duhovniki in sestre predstavili duhovnika Kreka in duhovništvo v današnji vlogi in poslanstvu. Krek o svojem duhovništvu pravi: »Duhovnik ni sam sebi namen, duhovnik ni samo za svoj stan, ampak je duhovnik za ljudi. Duhovnik je 'božji berač', ki prosi pri Bogu za svoje ljudi.«



Janez Evangelist Krek je dobesedno tako delal in živel. Vse, kar je snoval in ustvarjal, je delal za sočloveka. Zato Ivan Cankar ob njegovem pogrebu izreče: »Ta črni praznik, ki nam je dal dovolj solza bridkosti in očiščenja, nam je obenem dodelil posebno dragocen dar: vrnil nam je spoznanje, ki nam je bilo v teh časih že skoraj izgubljeno, da more obroditi sočen sad le tisto delo, ki je bilo spočeto in izvršeno v čisti poštenosti ... Krek je to dokazal; dal je svojemu narodu vse in edino, kar je imel: svoje življenje.« Krek sam je bil v življenju velik veseljak. Čeprav je stalno snoval nove ideje in veliko delal na uresničevanju socialnega, družbenega, političnega in kulturnega programa, je vedno našel tudi čas za petje in sprostitev.

Tako je bil izveden tudi večer ob petju pesmi, ki jih je prepeval oktet Oremus. Med drugim je oktet zapel tudi pesem »Zaobljuba«, za katero je Krek napisal besedilo, uglasbil pa jo je Anton Klančič.
Kot vrhunec večera so bile spodbudne besede gospoda nadškofa msgr. Stanislava Zoreta, da duhovništvo ostaja enako v poslanstvu, ki je še kako pomembno v današnji družbi, izpostavlja Selško dolino kot tisto, ki je ena večjih župnij po številu posvečenih duhovnikov.

Župan Anton Luznar se je zahvalil gospodu nadškofu za njegovo prisotnost in podporo pri praznovanju Krekovega leta in s tem počastil spomin na našega rojaka, ki ni pomemben le za Selško dolino, ampak za celoten slovenski narod. Zahvalil se je tudi organizacijskemu odboru društva Krek iz Selc in Francetu Pfajfarju.

Z blagoslovom, ki ga je podelil gospod nadškof, smo se razšli v svet vsakdanjosti obogateni z navdihom duhovnega poslanstva.

KD J. EV. KREK SELCA

Foto: Tatjana Splichal