Kraljev tihi upor proti ideologijam
Kraljev tihi upor proti ideologijam
Zgodovinar Peter Vodopivec, urednik monografije Tine Logar in njen avtor Egon Pelikan so v sredo, 16. novembra, v Narodni galeriji predstavili knjigo Tone Kralj in prostori meje.
»Najbrž gre pri markaciji etničnega prostora s cerkvenimi poslikavami v takem obsegu in tako sistematično za enkraten primer v evropski zgodovini,« je zapisal Egon Pelikan, avtor monografije Tone Kralj in prostor meje. Ta obravnava predvsem njegovo ustvarjanje na Primorskem, in sicer ne toliko z umetniškega vidika, temveč v zgodovinskih okoliščinah. Ob teh je predstavljena tudi tajna krščanskosocialna organizacija.
Tone Kralj se je rodil v Zagorici pri Dobrepolju, šolal pa se je v Škofovskih zavodih v Šentvidu pri Ljubljani, dokler ni bil leta 1917 vpoklican na fronto na reko Piavo. Vojna je zaznamovala njegovo poznejše ustvarjanje. V dvajsetih letih je študiral v Pragi, na Dunaju in Benetkah. V Rimu je študiral tudi arhitekturo.
Leta 1927 pa je po naročilu župnika, da poslika cerkev v Volčah pri Tolminu, prišel na Primorsko, ki je takrat pripadala Kraljevini Italiji. Tam se je osamosvojil slikarskega vpliva brata Franceta.
Italijanski in nemški simboli za mučitelje, slovenski simboli za trpeče
Egon Pelikan je razložil podrobnosti, s katerimi je Tone Kralj izrazil svoj upor proti slovenskim mučiteljem.
Poslikave v Primorskih cerkvah so rdeča nit monografije. Izbrana dela detajlno razkrivajo sporočilnost ter idejni in zgodovinski kontekst. Sprva je nanj vplivala prva svetovna vojna, zaznamovala v Volčah, potem pa vse bolj kritizira fašizem in nacizem, pozneje pa tudi komunizem. Tone Kralj je namreč negativne like odel v barve italijanske trobojnice, pozitivni in trpeči pa združujejo rdečo, modro in belo (npr. modri žeblji na Kristusovih rokah in nogah, rdeča kri in bela koža). Negativci, črnosrajčniki (fašisti) in rjavosrajčniki (nacisti), imajo spačene obraze, pogosto v mučiteljih prepoznamo Benita Mussolinija, Adolfa Hitlerja in Gabriela D'Annunzia, pozneje pa je v množici pod Jezusovim križem upodobil Karla Marxa. Kam je uperil svojo kritično ost, lahko razberemo tudi s simbolov – izognil se ni niti svastiki. Kot simbola slovenstva pa je pogosto upodabljal sveta brata Cirila in Metoda.
S pogumnim uporom proti ideologijam je po besedah urednika Tineta Logarja Tone Kralj »vsak dan nosil svojo glavo naprodaj«. Leta 1972 je dobil Prešernovo nagrado.
Fotografije za knjigo je prispeval Matjaž Prešeren, strokovno pa jo je pregledal Milček Komelj. K raziskovanju primorskih cerkva je pripomogel tudi koprski škof Jurij Bizjak.
