Manica Ferenc. FOTO: Tatjana Splichal. 


Časopisni naslovi, novice v informativnih oddajah si iz dneva v dan sledijo v bolj ali manj enakem zaporedju, so predvidljivi, prevladujejo pesimistični. Tako je bilo poročilo o svetovni raziskavi sreče prava osvežitev.

Da se ne bi zasanjali, ji je že naslednji dan sledilo poročilo o slovenski raziskavi Ogledalo Slovenije, ki meri zadovoljstvo prebivalcev s »splošnim stanjem« v naši državi.

Ostanimo pri poročilu o sreči. Raziskava se izvaja že deveto leto, naročnik so Združeni narodi, ugotovitve pridobijo na podlagi anket Gallupa, v katerih so prebivalce 149 držav prosili, naj ocenijo stopnjo svoje sreče.

Upoštevali so tudi bruto družbeni proizvod na prebivalca ter indekse socialne podpore, osebne svobode in ravni korupcije ter pričakovano zdravo življenjsko dobo.

Kljub pandemiji novega koronavirusa je Finska letos že četrto leto zapored najsrečnejša država na svetu, sledijo ji Danska, nato Švica, Islandija in Nizozemska. Nova Zelandija na devetem mestu je med desetimi najsrečnejšimi državami edina zunaj Evrope.

Slovenija se je uvrstila na 29. mesto (lani na 33.). Od naših sosed je najsrečnejša Avstrija, ki je na 10. mestu, Italija je na 28. mestu, Madžarska na 53. ter Hrvaška na 60. Afriške države Lesoto, Bocvana, Ruanda in Zimbabve so na dnu lestvice, najbolj nesrečna država na svetu pa je letos Afganistan.

Ko so ljudi prosili, naj ocenijo svoja življenja, v povprečju ni prišlo do občutka padca blaginje. Eden od razlogov je gotovo, da ljudje vidijo v covidu-19 skupno, zunanjo grožnjo, ki vpliva na vse, zaradi česar sta se povečala solidarnost in sočutje.

Živimo torej v najsrečnejšem delu sveta, v Evropi, kjer počasi spoznavamo, da se sreča ne meri z bogastvom, da tudi preproste stvari niso samoumevne. Zavedajmo se tega!

Sreča temelji na zaupanju. Raziskava Ogledalo Slovenije, ki meri stopnjo zaupanja v poklice in institucije, kaže, da pri nas najmanj zaupamo prav tistim, ki nam krojijo življenje: na dnu lestvice zaupanja tako ostajajo institucije izvršne in zakonodajne oblasti. Padlo je tudi zaupanje v Cerkev.

Na praznik sv. Jožefa se je začel teden družine in obenem leto družine, v tem tednu je materinski dan. Razlog več, da se vprašamo tudi o tem, kakšne so naše družine. Kot je zapisal Tolstoj: vse srečne družine so si podobne, vsaka nesrečna družina pa je nesrečna po svoje.

Kaj se torej dogaja v naših nesrečnih družinah? Tudi o tem bo treba narediti raziskavo in še kaj več, da ne bomo še naprej spremljali novic o družinskih tragedijah, nasilju nad ženskami, da se ne bo povečevalo število posilstev in odvzemov otrok.


Prispevek je bil najprej objavljen v novi številki tednika Družina (13/2021).

Preberite še: 
- Komentar: Kristus je vstal »v živo«
- Komentar: Sveto sredi sveta
- Komentar: Družina, temeljna celica družbe in Cerkve?
- Komentar: Na napakah se učimo
- Komentar: Goveja juha