Stane Granda. FOTO: Tatjana Splichal.


Demokratična ustava vsebuje vodila za zdravo družbo. A vsakemu zdravilu moramo verjeti, predvsem pa se strogo držati navodil in slediti njihovemu smislu. Zloraba lahko povzroči tragične posledice.

Svobodno delovanje opozicije je pokazatelj demokracije. Treba jo je spoštovati, saj je »prestolonaslednik« vsaki vladi. Seveda pa se to začenja z njenim samospoštovanjem, ki ga oblikujeta vsebina in oblika delovanja.

Demokracija ni igra enkrat jaz, drugič ti, ampak neusmiljena konkurenca v boju za izboljševanje razmer, v katerih živijo državljani. Ne pozna sovražnika, le brezobzirnega tekmeca.

Našteta dejstva je nezaupnica t. i. Koalicije ustavnega loka grobo poteptala. Je zloraba ustave, saj so vlagatelji sami izjavljali, da ne verjamejo v uspeh, da gre zgolj za preštevanje, čigav je kdo. Kot pri otrocih, ki se prepirajo, kdo s kom drži.

Sedanja vlada deluje zaradi epidemije v razmerah, ki so primerljive samo z vojnimi. Nujno hitre in razmeram prilagojene odločitve zaradi njihove enkratnosti ne morejo biti idealne. Vnaprejšnjega védenja ni! Ni časa za premislek, ni predhodnih izkušenj.

Zato sestaviti dobro konstruktivno nezaupnico za minimalno pametne ljudi ni problem. Izdelek gospoda Erjavca ne zasluži imena te dragocene ustavne kategorije. Edino sporočilo je prošnja: »Spustite me na oblast!« Je izdelek človeka, ki bi namesto molitve za zdravo pamet moral izgovarjati ono za politično rajne.

Besedilo potvarja dejstva in resnico. Je najslabša možnost kombinacije laži in bolnega duha. Podpisali so jo strankarski voditelji, ki se med seboj tako sovražijo, da ne morejo zbrati nekoga izmed sebe. In ti naj bi prinesli rešitev? Združuje jih samo sovraštvo in nestrpnost.

Vsak bi bil boljši kot Erjavec, ker je izvoljen, ker ga nekdo podpira. Gospoda Erjavca nihče. Samo oni, ki jih prisili. Še lastni poslanci ne. In tak naj bi vodil vlado? Kako in kam? V pekel! Ali ni dovolj, da je zapravil Piranski zaliv in osmešil državo, kot nihče na svetu? Prepovedati bi mu morali ne samo vstop v parlament, ampak celo hojo mimo njega.

Slovenija v svojem tridesetem letu doživlja strahotno krizo demokracije, smisla svojega nastanka in obstoja. Zaradi pomanjkanja minimalne politične in državniške higiene. Totalitarizem ima trdovratne in skrajno kvarne posledice. Hujše kot vse epidemije skupaj!

Spoznanje, da nikoli ni tako slabo, da ne bi moglo biti še slabše, zahteva, da osmislimo lastno pamet, hodimo na volitve. Da se ne pustimo voditi neznanim ali dokazano slabim. Življenje je neponovljivo. Sami smo po lastni in svobodni volji zanj odgovorni pred seboj, potomci in večnostjo!


Prispevek je bil najprej objavljen v novi številki tednika Družina (08/2021).

Preberite še:
- Komentar: S pogumom do miru
- Komentar: Znane besede bom razumel drugače
- Komentar: Slišite pesem življenja?
- Komentar: Vsak je dobrodošel
- Komentar: Laškega enajsterca je bilo preveč
- Komentar: Dialog ni samo seštevek dveh monologov