Masko si nadenem zato, da ne bi (nevede) širil virusa, ne zato, da bom sebe zaščitil. Ali to zmorem? FOTO: Tatjana Splichal



Včasih so rekli, da je znamenje staranja, ko se človek ne more sprijazniti z razmerami okrog sebe. Ne bom zameril bralcu, ki bo moje razmišljanje pripisal dejstvu, da imam Abrahama že za seboj. Kljub temu se oglašam, ker ne verjamem, da je vsaka novost hkrati tudi napredek – ali vse, kar je staro, za odpis.

Občutek imam, da smo vedno manj ljudje in vedno bolj opice.

Epidemija je po definiciji družbeni problem, ne biološki. Virusov je na milijone, vedno znova se bo našel eden, na katerega človeško telo ni odporno, in nam jo bo zagodel. Če smo kot opice, potem bomo pač naravi pustili, da gre svojo pot: močni bodo preživeli in nadaljevali človeštvo, šibki bodo umrli. Darvinizem v najčistejši obliki, ki pojasni usodo opic in drugih živih bitij. Ali smo ljudje kaj drugačni od njih?

Za razliko od opic ljudje lahko razumemo, kako zadeva funkcionira, in ukrepamo. Naša usoda je v naših rokah, ne v rokah brezčutne narave. Človek, ki razume obnašanje virusa, le-temu lahko oteži pot: s tem, da spremeni svoje navade in si pogosto umije roke, nadene masko, manj obiskuje trgovine in gostilne, manj potuje. Če je civilizacijsko zadosti napredoval, bo morda celo lahko izdelal zdravilo ali cepivo.


Avtor komentarja je jezuit p. Peter Lah. FOTO: osebni arhiv


Ko prebiram družbena omrežja in poslušam ljudi okrog sebe, se mi zdi, da je med nami ogromno število ljudi, ki so se odpovedali svoji človečnosti. Odpovedali so se razumu: ne znajo več trezno presoditi, kaj je res in kaj je nateg, laž. Nasedajo najbolj fantastičnim zgodbam in ploskajo šarlatanom, pod vprašaj pa postavljajo najbolj študirane in pokončne ljudi. Zato se virus lahko brez večjih ovir širi, tako kot med opicami.

Številni ljudje so se odpovedali tudi ljubezni do bližnjega. Podobno, kot verjamemo samo sebi (in tistim, ki pihajo v naš rog), tudi poskrbimo le zase in morda še za najbližje. Taka kratkovidnost je sebična in ne bo mogla zaustaviti virusa. Virus lahko zaustavim samo takrat, kadar delam tako, da varujem drugega, ne sebe. Večina ljudi je brez simptomov bolezni ali pa so simptomi nedolžni. Če se oni obnašajo tako, kot njim ustreza, bodo virus prej kot slej pripeljali do šibkih in bolnih. Edina pot za zajezitev epidemije je, da se začnem obnašati tako, da bo dobro za šibke in nemočne, ne (samo) zame. Masko si nadenem zato, da ne bi (nevede) širil virusa, ne zato, da bom sebe zaščitil. Ali to zmorem?

Za advent te vabim, da se odpoveš hoji po trgovinah in restavracijah. Namesto tega preberi zadnji dve okrožnici papeža Frančiška, ki govori ravno o teh stvareh: o skrbi za sočloveka. Človek postanem tako, da skrbim za sočloveka, ne le zase. In za svet, v katerem živiva kot brata in sestri.
_ _ _

SORODNE VSEBINE:

Komentar: Zakaj se je zgodil množični drugi val epidemije?

Komentar: Kultura srečanja

Komentar: Ujetniki strahu?

Komentar: Zahvalna nedelja v prazni cerkvi z razkužilom