Strinjam se s škofom, da postavitev sv. Nikolaja ne bo pomenila zasičenosti katoliških simbolov v javnem prostoru – nasprotno, vse bo bolj uravnoteženo. FOTO: Facebook



Rdeča večerna zarja nad pomursko ravnico je poetična in mistična. Ob pogledu nanjo z lahkoto pomisliš na Miklavža, ki po starih slovenskih šegah ob takih dnevih peče piškote. Gotovo jih tudi letos. Skupaj z otroki moramo verjeti, da bo kljub epidemiji našel pot do vseh pridnih.

Rdeča zarja še posebej žari nad Mursko Soboto, kjer se jim obeta poseben Miklavž. Vse, ki bodo prihajali v to prekmursko prestolnico in škofijsko mesto, bo, takšni so načrti, od 5. decembra letos v krožišču na eni od vpadnic v mesto pozdravljal kip sv. Nikolaja, tudi zavetnika tamkajšnje župnije. Okrog postavitve tega kipa se že nekaj let krešejo iskre, izmenjujejo mnenja, nasprotovanja, navdušenja … – pravzaprav tako kot vedno ob umeščanju novih zgradb, spomenikov v javni prostor. Spomnimo se samo nasprotovanj in polemik za in proti postavitvi razglednega stolpa Vinarium v Lendavi, ki je najvišji razgledni stolp v Sloveniji, v višino meri 53,5 metra in ponuja prekrasen razgled na ravnice in gričevja Slovenije, Madžarske, Hrvaške in Avstrije. Danes, po petih letih, je zgodba o uspehu, saj je najbolj obiskana točka v Prekmurju.

Stoletnico priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom so obeležili tudi s spomenikom prekmurskih narodnih buditeljev, ki ga je financirala država. Spomenik predstavlja kompozicijo petih portretov prekmurskih narodnih buditeljev: Franca Ivanocyja, Jožefa Klekla starejšega, Matije Slaviča, Ivana Jeriča in Franca Kovačiča. Tudi ta ni bil vsem všeč in prostor zanj po mnenju mnogih ni najbolj posrečen. Pri vseh takšnih in drugačnih spomenikih, skulpturah in celo vodometih po pomurskih krožiščih naj bi bil sedaj posebej sporen kip sv. Nikolaja v krožišču pred škofijo v Murski Soboti? Vedno bomo našli argumente za boljše lokacije. Nekateri predlagajo, da naj bi kip stal na ploščadi pred cerkvijo.

Pred kratkim sem bila s skupino novinarjev na obisku v Murski Soboti. Predstavnica turistične organizacije nas je prijazno popeljala po središču mesta. Med drugim nam je pokazala Spomenik zmage, zgrajen po načrtih ruskega arhitekta Arončika v čast in slavo zmagovalcev 2. svetovne vojne – sovjetskih vojakov in jugoslovanskih partizanov. Zasnovan je kot grobnica, ki simbolizira obzidje Kremlja, pred katero stoji častna straža, nad njo pa se dviga mogočni obelisk z Leninovo podobo na bronasti medalji. Hrvaški kolega je bil presenečen nad toleranco do takšnega obeležja. In sem pomislila: če zmoremo Leninovo podobo, zmoremo tudi sv. Nikolaja, mar ne? Konec koncev velja za dobrega, darežljivega moža, za simbol usmiljenja, ljubezni do bližnjega in bratsko pomoč.

Strinjam se s škofom, da postavitev sv. Nikolaja ne bo pomenila zasičenosti katoliških simbolov v javnem prostoru – nasprotno, vse bo bolj uravnoteženo; vedeti moramo, da sta v Murski Soboti samo dve katoliški cerkvi, pa nobenih kapel, križev in znamenj.
_ _ _

*Komentar je objavljeni v tiskani Družini (48/2020).*

*Več prispevkov avtorice TUKAJ.*

*Družina na facebooku TUKAJ.*
_ _ _