Foto: Tatjana Splichal



Ena od pastirskih kreposti, ki pri sedanjem papežu zelo izstopajo, je kultura srečanja. Papež Frančišek je človek srečanja, rad se srečuje z drugimi in drugačnimi, vse nas uči enake drže. Na primer: v skoraj vseh sporočilih, s katerimi je v zadnjih letih na praznik svečnice naslavljal posvečene osebe, papež po­udarja srečanje, kulturo srečanja, vrlino in potrebo iti drug drugemu (Bogu in človeku) naproti.

Koronavirus je zelo udaril po kulturi srečanja. Velika množična srečanja ljudi na koncertih, stadionih, v katedralah, na mitingih so v času epidemije večinoma prepovedana. Priložnostna srečanja v lokalih, v javnem prevozu, v veleblagovnicah so v znamenju varnostne razdalje in mask. Ko pridemo skupaj znanci in sorodniki, ni stiska roke, ni objema, še na skupinskih fotografijah stojimo narazen.

V resnici se zdi, da je koronavirus poslal sam hudič, ki bi hotel na ta način ljudi osamiti, jim odvzeti čustveno toplino, srčno komunikacijo, jih spremeniti v nekaj mehanskega in hladnega; v nekaj, s čimer bi tako desni kapital kot levi kolektivizem razpolagala kot s figurami na šahovnici.

Ne bomo si pustili vzeti srečanja!

Naš sklep mora zatorej biti trden: ne bomo si pustili vzeti srečanja! Iz kulture srečanja rastemo kot ljudje, kultura srečanja gradi našo civilizacijo, želja po srečanju oz. abrahamovsko iskanje srečanja je osnova za spoznanje Boga. Tudi v času strogih predpisov za preprečevanje okužb se bomo potrudili, da bomo drug drugega čutili blizu. Če si ne smemo dati rok, se toliko prijazneje drug drugemu nasmejmo; če se ne smemo družiti na velikih prireditvah, se toliko prijazneje vedimo drug do drugega med vožnjo na cesti, na pločniku, v vrsti pred blagajno. Ne zapirajmo se v bunker, temveč dajajmo znake, da so nam drugi pomembni in da se jih veselimo.

Ker je kultura srečanja bistvena za izgradnjo medčloveških odnosov in zdrave družbe ter za pravilno izoblikovanje verskega čustva, si nadalje zadajmo, da bomo po koncu epidemije kulturo srečanja ne samo obnovili, temveč jo tudi okrepili. Ne smemo namreč dopustiti, da bi nas sedanje stanje prestrašilo in zaznamovalo do mere, da bi tudi po preizkušnji s koronavirusom ostali kot ohromljeni.

Vsak naj si zato sestavi nekakšen proti(korona)virusni program, ki bo po koncu epidemije iz globine duše odpravljal med epidemijo vcepljeni strah pred drugim. Program obnove kulture srečanja naj vključuje preproste stvari: udeležba na velikem romanju, piknik za sosede, obisk nogometne tekme, uživanje na dobro obiskanih koncertih, ples na veselici, … ter seveda stisk roke, trepljanje po ramenih, objem.
_ _ _

*Komentar je bil objavljen v rubriki Logos v Družini (40/2020).*

*Več o avtorju komentarja TUKAJ.*

*Družina na facebooku TUKAJ.*
_ _ _

IZ PREJŠNJIH LOGOSOV:

Dobro na nasprotni strani

Povest o dobrih ljudeh

Pred kom klečati?

Iznajdljiva bližina