Ljudje smo telesna bitja, potrebujemo dotik, pogled, nasmeh, objem, da bi po telesni bližini laže prišli do Božje bližine. FOTO: arhiv Oratorija



V času, ko nas od vsepovsod opozarjajo na preventivno razdaljo med ljudmi, se radi spominjamo nekdanjih velikih zbiranj, ko smo se gnetli drug ob drugem, si stopali po prstih, se objemali in skupaj praznovali ali žalovali. Ljudje smo bitja, ki »jim ni dobro biti samim« (prim. 1 Mz 2,18). Hrepenimo po bližini in čim močnejša je naša vez, tem močnejše je to hrepenenje.

Ko sem po prvem valu epidemije končno spet prišla domov, me je naša najmlajša, prvošolka, objela – od zadaj! Da virus ne bi videl, je rekla, ker so tudi njo naučili, da se mora držati daleč od vseh, ki so jo tako radi z nasmehom dvigali v naročje. Tudi bolniki, ki se jih sedaj dotikamo samo z rokavicami, hrepenijo po stisku roke, po nežnem božanju obraza, po nasmehu, čeprav ga skriva maska.

Hrepenenje po bližini sega vse tja do Njega, ki nas je ustvaril, ki je smisel našega življenja. Ljudje smo telesna bitja, potrebujemo dotik, pogled, nasmeh, objem, da bi po telesni bližini laže prišli do Božje bližine. Naš Odrešenik je poznal to naše hrepenenje in zato nam je zapustil evharistijo – dar bele hostije, ko se lahko dotaknemo njegovega vstajenjskega telesa in doživimo njegovo bližino čisto osebno, intimno, saj ne pride samo v naše telo, ampak v naša srca in naše duše.


Avtorica komentarja je s. Emanuela Žerdin FBS. FOTO: Tatjana Splichal


Ni enostavno, ko v prazni cerkvi klečimo v svečani tišini, zremo na oltar in vemo, da manjka vrhunec svatbe – sveta maša. V teh trenutkih rada znova in znova molim psalme, te goreče tisočletne molitve, kajti v njih odmevata hrepenenje in pričakovanje, da pride On, ki ga čakamo, ki izpolni vse naše želje. Psalmist včasih Boga zaskrbljen sprašuje, »zakaj stoji v daljavi, zakaj se skriva v času stiske« (Ps 10,1), a potem ga vzradosti spoznanje, da Gospod ni daleč, saj se »te moja duša oklepa, podpira me tvoja desnica« (Ps 63,9).

S čim naj torej zapolnimo tisto dvometrsko razdaljo, ki je nastala med nami, ljudmi, prijatelji, znanci, sodelavci? S hrepenenjem po bližini, ki je lahko zelo rodovitno. Če so povezave, posebej internetne, v današnjem svetu vse bolj nevidne, naredimo tudi v želji po bližini enako – spletimo nevidne vezi, močnejše od vseh stikov in dotikov. Napolnimo neljubo razdaljo z novimi psalmi, ki jih bo napisalo 21. stoletje, s psalmi, ki bodo peli o našem hrepenenju po Gospodu, o naši stiski ob koronavirusu, o naši ljubezni, ki ni ugasnila.

Kajti »kje je velik narod, ki bi mu bilo božanstvo tako blizu, kakor je nam Gospod, naš Bog, kadar koli ga kličemo?« (5 Mz 4,7).
_ _ _

*Prispevek je bil objavljen v rubriki Logos v Družini (43/2020).*

*Rubrika Logos TUKAJ.*

*Družina na facebooku TUKAJ.*
_ _ _

IZ PREJŠNJIH LOGOSOV:

Kaj je naša orientacijska točka?

Dobro na nasprotni strani

Kultura srečanja

Povest o dobrih ljudeh