V Veliki galeriji Doma kulture v Slovenskih Konjicah so v četrtek, 10. maja, odprli prvo samostojno razstavo del slikarja, dolgoletnega tehničnega urednika tednika Družina Toneta Seiferta. Presenetljivo je, da je v skoraj polstoletnem ustvarjanju svoja dela prvič postavil na ogled samostojno, poleg tega je razstava retrospektivna, saj je na ogled postavil slike, nastale v začetniškem obdobju sredi šestdesetih let pa vse do lani. V projekt samostojne razstave v Slovenskih Konjicah je privolil po lanski razstavi pokojnega kolega Marjana Skumavca, njemu v spomin je zasnoval in oblikoval bogat zbornik s kolonij na Resniku, Skumavca pa je nasledil tudi kot umetniški vodja tradicionalnih kolonij na Resniku.

»Razstava je sestavljena in postavljena tako, da deluje kot anali, dnevnik, kronologija, v katerih slikar beleži svojo Pot k popolni Sliki,« je povedala na odprtju razstave Jerneja Ristič Levart. »Izjemno ponosni smo, da se je natanko pred letom dni, Tone Seifert odločil in 'dal na ogled' svoje slike, organizirane v celovito osebno slikarsko - likovno predstavitev.« (več v novi tiskani številki Družine)

Tone Seifert je bil rojen leta 1946 v Ljubljani. Po končani grafični šoli se je leta 1968 vpisal na Akademijo za likovno umetnost, kjer je študiral pri profesorjih Gabrijelu Stupici, Zoranu Didku in Marjanu Pogačniku. Je član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov Slovenije. Deloval je pri založbi Družina kot tehnični urednik. Opremil je več monografij, priročnikov, leposlovja in poezije. Od leta 1995 je kot pobudnik in umetniški vodja vodil galerijo Družina, vse do upokojitve leta 2006. Sodeloval je na več skupinskih razstavah doma in v tujini in na mnogih likovnih kolonijah.

Milan Pirker: "Potrpežljivost, vztrajnost in natančnost so vrline, ki krasijo Seifertovo ustvarjanje"

»Slikar Tone Seifert (1946) je v krogih poznavalcev slovenske likovne umetnosti poznan kot vešč, zanesljiv in predvsem kvaliteten oblikovalec, tehnični urednik (založba Družina), fotograf, opremljevalec, kustos, kurator in organizator likovnih razstav, likovnih srečanj, kolonij in vseh vrst tovrstnih prireditev. Potrpežljivost, vztrajnost in natančnost so vrline, ki krasijo njegovo udejstvovanje in dejavnost in se kažejo tudi v njegovem sočasnem avtorskem ukvarjanju s slikarstvom in grafiko,« je v likovni predstavitvi zapisal umetnostni zgodovinar Milan Pirker, prebrala pa jo je Valerija Motaln. Tone Seifert je bil »udeleženec (večkrat ob tem tudi organizator) številnih likovnih kolonij, sodeloval je na mnogih skupinskih razstavah doma in v tujini. Bil je viden in prepoznaven član in člen tako generacijskih kot transgeneracijskih predstavitev slovenske likovne umetnosti, hkrati pa preskromen, samozatajen in samaritansko zaposlen z drugimi projekti, s katerimi se je ukvarjal, da bi »dal na ogled« svoje slike organizirane v celovito osebno slikarsko – likovno predstavitev. Pa je teh in takšnih slik v njegovem dolgoletnem ustvarjanju bilo že zdavnaj dovolj (kvalitativno in kvantitativno), da bi to lahko naredil.« (več v tiskani številki Družine)

Na odprtje so prišli številni Seifertovi kolegi, prijatelji in nekdanji sodelavci z Družine. Čestitala in zahvalila se mu je tudi podžupan občine Slovenske Konjice Peter Koren in župan občine Zreče, mag. Boris Podvršnik


Umetnika je spremljala tudi žena Tjaša, hči Ana z izbrancem, v ozadju pa je portret starejšega Seifertovega sina Andraža v otroških letih.


Žiga Barba, Ana Seifert in Marko Makuc so oblikovali glasbeni del odprtja razstave.

Milan Pirker se je posebej ustavil pri dveh slikah velikega formata, ki ju je Tone Seifert pokazal na razstavi. Prva je postekspresionistična upodobitev Cankarjevega hlapca Jerneja. »Munchovska figura Jerneja je podoba trpečega človeka, ki beži pred absurdno in vnaprej predestinirano usodo. Kot bi hotel reči: iz poraza v poraz iščemo pot, ki nas pelje v dokončno pogubo. Zelo barvita slika črne usode slehernika. To je ena od možnih razlag.« Druga slika je »Kockanje za Njegova oblačila«. V njej slikar tematizira epizodo iz križevega pota, v kateri vojaki mečejo kocke za Kristusu odvzeta oblačila, potem ko so ga pribili na križ. Na sliki ni nobene figure. Ne Kristusa, ne vojakov. Na njej je samo rdeča tunika in tri igralne kocke na katerih je, v skupnem seštevku, izpisanih štirinajst črnih pik. Štirinajst postaj križevega pota. Zelo minimalistično je Tone Seifert na tej sliki naslikal svoje pojmovanje sakralnosti, človečnosti in empatije.

Fotografije: Ksenja Hočevar, več v novi tiskani številki Družine