Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Pazíte in čujte, ker ne veste, kdaj pride ta čas! Tako bo kakor s človekom, ki je zapustil svoj dom in šel na potovanje. Svojim služabnikom je izročil oblast, vsakemu svoje opravilo, vratarju pa je naročil, naj bedi. Bodite torej budni, ker ne veste, kdaj pride hišni gospodar – zvečer, opolnoči, ob petelinjem petju ali ob zori –, da vas ne najde spečih, če pride nenadoma. Kar pravim vam, pravim vsem: Čujte!« (Mr 13,33–37).

FOTO: Pexels.

»Čujte!« (Mr 13,37) je vzklik, ki odmeva skozi celotni odlomek prve adventne nedelje, njegovo nadležno ponavljanje pa ima poseben namen, da bi nam namreč tako zlezlo pod veke, da bi nas s tem prebudilo iz spanja, kar pomeni iz lastne prepričanosti, da je vse v redu, dokler je vse po moje, dokler mi niso kratene lastne pravice in svoboščine.

To ponavljanje nas želi zmotiti, da bi razumeli, kako nekaj izredno pomembnega je v življenju opazovati, kaj se dogaja, vedno, kaj se dogaja naokrog, posebno pa v nas, in razmišljati o tem.

Seveda pri tem ne gre za paranojo, za pozornost gre, ki pa jo je težko vzdrževati, če nimamo stvari ali ljudi, ki bi nas k temu spodbujali, nas budili. Saj je o tem, kar se dogaja, treba razmišljati, preden skozi naša vrata stopi kaj, kar bi nas škodljivo spremenilo; potem je že prepozno, ko se stvari, tistih navidez nedolžnih nagibov, tako zelo navadimo, da se nam zdijo naravni in neškodljivi. Prav zaradi teh Jezus vabi k pozornosti in čuječnosti.

Kako dobro spati

Kako ta sistem deluje v človeku, je odlično raziskal režiser J. Orlowski, avtor dokumentarca »The Social Dilemma« – »Družbena zagata«, v katerem je temeljito razgalil ozadje vedno pomembnejših dejavnikov naše družbe, Facebooka, Twitterja in Googla. V njem je pojasnil zasnovo teh programov, ki so narejeni tako, da od nas dobijo čim več všečkov in klikov, saj vsak od njih oglaševalcu in lastniku omrežja prinese dobiček.

Zato je seveda v njihovem ozadju mehanizem, ki uporabnikovo pozornost čim večkrat usmeri k stvarem, ki so mu všeč, da bi tako večkrat kliknil nanje. Ne samo z reklamami, tudi z objavami in mnenji je tako.

Kako zelo je to spremenilo družbo, v kateri živimo! Posledica te filozofije je namreč, da uporabnik vedno znova in vedno večkrat pred oči dobiva samo mnenja, ki so mu všeč in s katerimi se strinja, medtem ko je nasprotujočih vedno manj. Tako počasi dobiva vtis, da je njegovo mnenje edino pravilno, saj se z njim strinja »večina« ljudi, in da se zato tisti, ki meni nasprotno, zagotovo moti.

Ravno ta pa povsem isto misli o njem – in tako smo, kjer smo, v popolnoma polariziranem svetu, zaspani v lastnem prav, v katerem nihče od nas nima uravnotežene predstave o dogodkih, idejah, vrednotah. In razdalja med nami je vedno večja in vedno globlja …

Kako se zbuditi

»Čuti« oz. biti buden zato v naši sedanjosti pomeni biti dovolj samokritičen oz. dovoliti, da ostane pri nas nekdo, ki se z nami ne strinja, ki nam oporeka, nas moti v naši sveti prepričanosti. Ob nasprotnem mnenju se namreč lahko vedno prepričamo, ali mar res zasledujemo tisto, v kar verjamemo, in ali res verjamemo v lepo, sveto, dobro; vedno lahko preverimo, kdo stoji pred vrati naše hiše: »hišni gospodar« (Mr 13,35) ali kak nepridiprav.

Morda nas bo prav ta nebodigatreba pravočasno zbudil, da ne bi zamudili Gospodovega prihoda. In veliko bolje je, da nas kaj zbudi prevečkrat, kot da nas sploh ne …


Prispevek je bil najprej objavljen v novi številki tednika Družina (48/2020).