Jutri se za vernike pravoslavnih Cerkva začenja postni čas. Prvi dan posta imenujejo »čisti ponedeljek«, veliko noč pa bodo pravoslavni bratje letos obhajali 2. maja. Priprava na velikonočne praznike pri njih vedno traja dva dni dlje kot v Katoliški cerkvi, poseben pomen pa ima že teden pred začetkom posta: z »nedeljo odpovedi mesnim jedem« (letos 7. marca) vstopijo v t.i. »masleni« ali »skutni« teden: to je obdobje, ko ne jedo več mesa, v tem času pa naj bi porabili svoje zaloge mlečnih izdelkov in jajc.

Zahodna Cerkev veliko noč letos obhaja 4. aprila, razlika v datumih pa je posledica upoštevanja različnih koledarjev, gregorjanskega in julijanskega, in je lahko dolga tudi pet tednov. Vzhodne in zahodne Cerkve bodo veliko noč na isti datum znova obhajale leta 2025.

Čisti ponedeljek in Lazarjeva sobota

»Čisti ponedeljek« je skupaj z velikim petkom za pravoslavne vernike najpomembnejši postni dan v letu. Prvim 40 dnem posta sledijo »Lazarjeva sobota«, cvetna nedelja in veliki teden. Med postom v pravoslavni Cerkvi ne uživajo hrane živalskega izvora, kamor poleg mesa in mlečnih izdelkov sodijo tudi jajca in ribe. Na »čisti ponedeljek« in veliki petek pa naj bi se verniki v celoti odpovedali hrani.

Pravoslavni verniki obdobje posta obhajajo tudi pred božičnimi prazniki – podobno adventu, vendar s 40 dnevi občutno daljše, pred praznikom sv. Petra in Pavla (29. junija) in pred praznikom Marijinega zaspanja oz. vnebovzetja 15. avgusta. Na ta praznik se v pravoslavnih Cerkvah pripravljajo s štirinajstdnevnim postom. Z redkimi izjemami sta v pravoslavni Cerkvi postna dneva tudi vsaka sreda in petek. Sreda spominja na dan, ko je Juda izdal Jezusa, petek pa na Jezusovo smrt na križu.