Jaslice so v snegu še posebej čarobne. FOTO: arhiv Društva jasličarjev Anton Kravanja iz Stožic


Ko so se v Društvu jasličarjev Anton Kravanja iz Stožic pred desetletjem odločili za postavitev jaslic na prostem, izven cerkve, se je najprej zbistrila zamisel, da morajo biti materiali za jaslice preprosti, denimo slama in žakljevina. Niso pa vedeli, kako naprej. Letos so jaslice iz slame, ki jih je izdelal Anton Kravanja, postavili že enajstič, po postavitvah v domači cerkvi v Stožicah, v mariborski stolnici in na Bregu ob Ljubljanici, kjer prostora ni bilo ravno na pretek, letos – še do ponedeljka – ponovno kraljujejo na ljubljanskem Gallusovem nabrežju. Veseli bodo vašega obiska, zatrdi predsednik društva Jože Jurkovič.


Skupina prostovoljcev, ki pomaga Jožetu Jurkoviču pri postavitvi. FOTO: arhiv Društva jasličarjev Anton Kravanja iz Stožic


7000 vbodov za figuro

Da še ni spoznal tako dobrega človeka, kot je Anton Kravanja, ki ni nikdar o plačilu želel niti slišati, izpostavi Jurkovič: »Predlagala ga je župljanka, poročena v Tolminu, kjer je Kravanja znan kot zelo vsestranski človek, ki marsikaj zna. Že ob prvem obisku sva ustvarila čudovit stik, nato pa je od 10. septembra do 22. decembra 2010 delal po cele dneve in tedne to inštalacijo. Nikdar prej ni delal iz slame, vse je na novo izumil. Celotna zgodba je v srcu njegova.« Vse figure so v naravni velikosti, sveti trije kralji so dvometraši, vsi so iz slame. Potreboval je iglo in vrv, da je vezal in oblikoval: vsaka figura je zahtevala okrog 7000 vbodov, samo obrazi po 1500 vbodov igle.


V figure je Anton Kravanja vložil 600 do 700 ur dela. FOTO: arhiv Društva jasličarjev Anton Kravanja iz Stožic


Pomaga skupina 14 prostovoljcev

Pri postavitvi jaslic naročijo mizarja, električarja, prevoznike, treba pa je opraviti tudi veliko neprofesionalnega dela. »Po čudežu se mi je posrečilo, da so župljani župnije Dravlje, 14 jih je, že kar standardna skupina, ki zastonj pomaga pri delu. Ponosen sem na to skupino. V teh letih se je namreč stopnjevala izkušnja, da so jaslice v Ljubljani lepo sprejete,« pojasnjuje Jurkovič. Vesel je tudi pomoči (pri)znanega ljubljanskega cvetličarja Janeza Seliškarja, ki že ves čas sodeluje pri postavitvi in oceni, kako in kje naj kaj stoji, brez njegove pomoči bi projekt izpadel dosti bolj siromašen. Prav tako Jurkovič izpostavi svojega namestnika Damijana Gombača.


Anton Kravanja je vsestranski mojster, ki o plačilu niti slišati noče. FOTO: arhiv Društva jasličarjev Anton Kravanja iz Stožic


Od Mussomelija do Jančarja

Jaslice so na Gallusovem obrežju na ogled že od 27. novembra, podirali pa jih bodo kmalu po novem letu, 4. januarja 2021. Na zadnjo adventno nedeljo so v jasli položili tudi Dete. Po koncu dajo figure, ki so vselej iste in v katere je Anton Kravanja vložil kakih 600 do 700 ur brezplačnega in prostovoljskega dela, vsako leto posušit v sušilnico lesa in jih spravijo na suho mesto. Kravanja tudi rad obišče Gallusovo nabrežje, kadar ga krasijo »njegove« jaslice, tudi sicer se je v knjigi vtisov zbralo že ogromno podpisov (tudi iz tujine), od nekdanjega ameriškega veleposlanika Josepha Mussomelija do pisatelja Draga Jančarja.


Vsaka figura je zahtevala okrog 7000 vbodov, samo obrazi po 1500 vbodov igle. FOTO: arhiv Društva jasličarjev Anton Kravanja iz Stožic


Jaslice še vedno sprejemljive za vse sloje

Ogled jaslic je brezplačen, v društvu so veseli prostovoljnih prispevkov, Jurkovič pa je hvaležen, da je »mesto Ljubljana postalo zainteresirano in smo prvič doslej prišli skozi projekt brez minusa.« Letošnji obisk je bil, zaradi zaostrenih ukrepov za zajezitev širjenja epidemije, doslej slabši kot običajno, imajo pa od mesta zagotovljeno 24-urno varstvo. Po grobih ocenah društva se je v prvih letih ob jaslicah ustavilo po 150.000 ljudi letno. »Ker smo kristjani v tem prostoru od nekdaj prisotni, se z jaslicami vračamo na mesto, ki nam pripada. Najgloblje v sebi čutim zadovoljstvo, da smo tudi kristjani sposobni nekaj narediti in pustiti javnosti, naj sama presodi, kako se ji zdi. Veseli pa me, da so jaslice še vedno sprejemljive za vse sloje slovenskega naroda,« konča Jože Jurkovič.


Jaslice iz slame so zamenjale že več lokacij. FOTO: arhiv Društva jasličarjev Anton Kravanja iz Stožic