Avtorji izjave na sprejemu pri predsedniku Borutu Pahorju. FOTO: Tatjana Splichal



»Slovenci imamo o drugi svetovni vojni na slovenskih tleh in dogodkih neposredno po njej dva pogleda, ki so ju zakoličili zmagovalci in poraženci v odporu proti okupatorjem in bratomorni tragediji slovenskega naroda obenem. Zaradi dveh pogledov, v katerih ima vsaka stran svoje kraje spomina, imamo kot narod razklan zgodovinski spomin na eno ključnih obdobij slovenske preteklosti z vsemi negativnimi posledicami za sedanjost in prihodnost.«

S temi besedami se začenja danes objavljena izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) o spravi ob 30-letnici samostojne države, sprejeta na dopisni skupščini SAZU, ki je potekala med 22. in 25. februarjem letos. Ob tej priložnosti je predsednik Borut Pahor sprejel predsednika SAZU Petra Štiha in člane delovne skupine, ki je izjavo pripravila. Sprejema v predsedniški palači so se udeležili akademiki Tadej Bajd, Tine Hribar in Jože Krašovec in izredni član SAZU Peter Vodopivec.

Stvari, o katerih bi se lahko poenotili in dosegli soglasje

»Izjava je napisana skladno z vrednotami, ki jih opredeljuje delovanje SAZU kot nadpolitične povezovalke vsega slovenskega občestva, v njej pa naslavljamo vprašanja, ki jih štejemo za temeljno etična. To so po našem mnenju tiste stvari, o katerih bi se lahko poenotili in dosegli soglasje,« je STA navedla besede Petra Štiha, Borut Pahor pa je ocenil, da gre za dragocen dokument, ki prispeva k razčiščevanju našega odnosa do polpretekle zgodovine in v luči prihodnosti tematizira naše vrednote.


»Izjava je napisana skladno z vrednotami, ki jih opredeljuje delovanje SAZU kot nadpolitične povezovalke vsega slovenskega občestva,« je dejal Peter Štih, Borut Pahor pa je ocenil, da gre za dragocen dokument, ki prispeva k razčiščevanju našega odnosa do polpretekle zgodovine. FOTO: Tatjana Splichal



»V 30 letih je bilo storjenih veliko simbolnih in stvarnih dejanj, nikoli pa političnim inštitucijam in inštitucijam nacionalnega pomena, kakršna je SAZU, ni uspelo sprejeti dokumenta, ki bi ubesedil slovensko spravo. Danes, po 30 letih, vam je to uspelo,« je poudaril slovenski predsednik. SAZU je sicer pozvala slovensko javnost, še zlasti njen politični del in vse dejavnike javnega življenja, naj se tej izjavi pridruži, jo posvoji in deluje skladno z njo v skrbi za našo skupno prihodnost.

»S preteklostjo neobremenjeno družbeno sožitje je mogoče doseči le s prizadevanjem za resnico o medvojnih in povojnih dogodkih, z njihovim ocenjevanjem na podlagi občeveljavnih etičnih načel ter s pietetnimi in spominskimi dejanji, ki bodo namenjena vsem padlim, pobitim in umorjenim. Kolikor je mogoče, moramo popraviti krivice, prenehati medsebojna obtoževanja, izključevanja in inštrumentaliziranje zgodovine, pri vsem tem pa spoštovati drugače misleče,« avtorji končujejo izjavo, ki jo lahko v celoti preberete TUKAJ.