Ob 50. obletnici diplomatskih odnosov med Svetim sedežem in Evropsko zvezo so veleposlaništva 27 držav članic, akreditiranih pri Svetem sedežu, in delegacija Evropske zveze pripravila projekt Iter Europaeum – pot po evropskih cerkvah v Rimu, poroča Radio Vatikan.

Iter Europaeum izpostavlja globoke zgodovinske vezi med sedemindvajsetimi državami članicami in Svetim sedežem. Na tej poti je vsaka država članica izbrala cerkev ali baziliko v Rimu, na katero je posebej navezana zaradi svoje zgodovine in/ali skupnosti v Rimu. Slovenija je izbrala baziliko Marije Snežne (oz. baziliko Marije Velike). Zaradi zgodovinskega pomena Cirila in Metoda za utrditev krščanstva med Slovenci in posebne naklonjenosti, ki jo slovenski narod goji do Božje Matere Marije, je papeška bazilika Marije Snežne ena tistih rimskih cerkva, ki je številnim slovenskimi romarjem prav posebej pri srcu. Republika Slovenija v letošnjem letu praznuje 30. obletnico razglasitve svoje neodvisnosti, Sveti sedež pa je bil med prvimi, ki je priznal slovensko državnost: 13. januarja 1992. Slovenija je članica Evropske zveze od 1. maja 2004.

Poleg katoliških cerkva so v pot Iter Europaeum vključene tudi evangeličansko-luteranska in pravoslavne cerkve, ki prikazujejo bogato kulturno in versko dediščino držav članic Evropske zveze. Projekt se je začel v nedeljo, 9. maja, na dan Evropske zveze, s slovesno mašo, ki jo je v baziliki Sv. Janeza v Lateranu daroval glavni vikar rimske škofije kardinal Angelo De Donatis. Obiskovanje različnih cerkva se v okviru projekta Iter Europaeum nadaljuje vse do 27. junija 2021. Vsako nedeljo v izbrani cerkvi v organizaciji posamezne države članice obhajajo bogoslužne obrede, prirejajo koncerte ali vodene oglede.

Nedelja namenjena Hrvaški, Irski in Nemčiji

Minulo nedeljo, 30. maja, so slovesno sveto mašo, ki jo je daroval kardinal Mario Grech, glavni tajnik škofovske sinode, obhajali v hrvaški cerkvi sv. Hieronima. Dogodki so se nadaljevali v cerkvi sv. Izidorja, ki predstavlja Irsko, in evangeličanski luteranski cerkvi, ki jo je izbrala Nemčija.

Tea Zupičić s hrvaškega veleposlaništva pri Svetem sedežu je za spletni portal Vatican News povedala, da je »Republika Hrvaška hvaležna Svetemu sedežu, ker je znal prepoznati znamenja časa in je prispeval k oblikovanju in rasti prenovljene hrvaške države«. Republika Hrvaška je diplomatske odnose s Svetim sedežem vzpostavila 8. februarja 1992. Kot je dejala Zupičićeva, je »Hrvaška hvaležna Svetemu sedežu za pomembno vlogo, ki jo je odigral v procesu njenega mednarodnega priznanja, in za veliko podporo pri vstopu v Evropsko zvezo«.

Sveti sedež, spodbujevalec pravičnosti v svetu in zagovornik človekovih pravic

Uradni diplomatski odnosi med Svetim sedežem in Irsko so bili vzpostavljeni leta 1929. Cerkev svetega Izidorja je danes središče irske narodne cerkve v Rimu. Derek Hannon, irski veleposlanik pri Svetem sedežu, je za Vatican News povedal, da so Irci »že dolgo časa močno navzoči v Rimu in Vatikanu«. Dodal je, da Evropska zveza vidi Sveti sedež »kot spodbujevalca pravičnosti v svetu in zagovornika človekovih pravic«.

Nemčija je za svojo cerkev na poti Iter Europaeum izbrala evangeličansko luteransko cerkev, ki je bila posvečena leta 1922. Papež Frančišek jo je obiskal 15. novembra 2015 in ob tej priložnosti dejal: »Ko vidim, da Gospoda služabnika, ki služi, ga rad prosim, naj bo služabnik edinosti, naj nam pomaga hoditi skupaj.« Nemški veleposlanik pri Svetem sedežu Michael Koch je za Vatican News spomnil na povezanost nemške skupnosti z Rimom. »Menim, da ni nobenega drugega mesta na svetu, ki bi imelo toliko nemških ustanov kot prav Rim,« je dejal.

Diplomatski odnosi od 10. novembra 1970

Diplomatski odnosi med Svetim sedežem in Evropsko zvezo so bili vzpostavljeni 10. novembra 1970, ko je Igino Eugenio Cardinale, takratni apostolski nuncij in vodja misije Svetega sedeža v Bruslju, takratnemu predsedniku Evropske komisije Francu Marii Malfattiju izročil poverilna pisma. Od takrat se je sodelovanje med Evropsko zvezo in Svetim sedežem okrepilo. Obe strani imata skupne interese na več področjih: mir in varnost, multilateralizem, človekove pravice, migracije, razvoj, izkoreninjenje revščine, podnebne spremembe in številne druge. Evropa ima tudi več svetnikov sozavetnikov, tri moške in tri ženske: Benedikta iz Norcie, Cirila in Metoda, Brigito Švedska, Katarino Sienska in Terezijo Benedikto od Križa (Edith Stein).