Slovenj Gradec in Pohorje. FOTO: Andrej Praznik.


Celoten prispevek o tem, kako župnijo od vzdrževanja in upada usmeriti na pot rasti in odpiranja navzven – ob knjigi Jamesa Mallona Božja prenova – je bil objavljen v tedniku Družina (13/2021).

Obisk nedeljske maše je v Sloveniji še pred pandemijo upadel na manj kot 15 odstotkov vseh katoličanov, kažejo podatki iz Letopisa Cerkve na Slovenskem za leto 2020.

Ne bi si smeli zatiskati oči, da je trend upadanja viden tudi iz drugih podatkov: število novokrščencev se je od leta 2009 do 2019 s 13.621 znižalo na 10.455, zmanjšalo se je število cerkvenih porok in rojstev v zakonski zvezi. Bati se je, da bo daljša fizična neudeležba vernikov pri maši vplivala na nadaljnje nižanje številk.

Vzdrževanje ali misijon?

Kakšne poti naj torej ubirajo duhovniki in celotne župnije, da bi položaj obrnili v pozitivno smer? S tem vprašanjem se intenzivno ukvarja kanadski duhovnik James Mallon, ki mu je v župniji sv. Benedikta v Hallifaxu uspel preobrat, saj se je število nedeljnikov od trenutka, ko je tam začel delovati kot župnik, do pandemije s 700 zvišalo na 1400.

Mallon, avtor knjige Božja prenova – od vzdrževanja do misijona v župniji, ki jo je nedavno izdala založba Družina, in vodja mreže Divine renovation, ki župnije po svetu podpira pri prenovi, poudarja, da se je vera še pred tridesetimi leti prenašala naravno v družini in župniji, danes pa zaradi močne posvetne miselnosti in vpliva medijev ni več tako.

Simon Potnik, župnik moderator v pastoralni zvezi Slovenj Gradec, je pred leti svoje občutje škofu opisal takole: »Počutim se kot vojak na okopih – s kopjem v roki čuvam, da ne bi kdo odšel.«


Simon Potnik. FOTO: Žiga Kreft.

Zanemarjeno bistvo Cerkve

»Močno me je nagovorilo avtorjevo vprašanje,« svoje vtise ob branju knjige opisuje vrhniški kaplan Primož Meglič, »ali še vemo, kaj je naša identiteta in glavno poslanstvo Cerkve. Tudi meni se večkrat zazdi, da poskušamo le ohranjati nek sistem in število skupin, da so naše statistike 'ok', pri tem se pa ne vprašamo, ali vse te skupine in naše dejavnosti resnično ljudi vodijo k Jezusu in v ljudeh prebujajo željo po globljem odnosu z njim.«


Primož Meglič. FOTO: Osebni arhiv.

Tadej Kersnič, župnik v Stopičah, pa pravi, da ob nizkem številu duhovnih poklicev »nismo ugotovili, da to izhaja iz krize identitete, in to je tudi razlog, da se ne trudimo spremeniti načina naše pastorale«.


Tadej Kersnič. FOTO: Osebni arhiv.

Sproščeno o veri

V pastoralni zvezi Slovenj Gradec, kjer so si domači z Mallonovim pristopom, se je misijonski preobrat po združitvi več župnij v pastoralno zvezo bržkone začel z gostoljubnostjo, ki so jo začeli zavestno gojiti pri cerkvenih vratih in vratih župnišča.

Kodo, ki odpira vrata župnišča, so zaupali več kot 150 župnijskim sodelavcem. Poleg gostoljubnosti in jasne vizije, kam želijo pripeljati župnijo, so seveda ključni programi v smeri odpiranja navzven, tudi k tistim, ki ne hodijo (pogosto) v cerkev.

V pastoralni zvezi imajo poleg približno 70 različnih skupin programe Rad živim, ki združujejo največkrat večdnevno sproščeno druženje, denimo med počitnicami, in duhovne vsebine, ter srečanja Alfa, nekakšen tečaj z bistvenimi vsebinami krščanstva.

Misijon med pandemijo

V župniji, ki naj bi rasla, duhovnik ne more imeti več vsega pod nadzorom, saj bi sicer pregorel, življenje pa dušil, poudarja Mallon. Ključna je vloga laikov. Za župnije mreže Divine renovation velja, da ima župnik ob sebi vodstveno skupino, v kateri so štirje tesni sodelavci – v Slovenj Gradcu denimo za področja izobraževanja in mreženja, pastorale, gospodarstva in financ ter evangelizacije.

Pri tem župnik Potnik poudari, da morajo biti finance v službi evangelizacije in pastorale. Sodelavci so v oporo ne le njemu, marveč tudi vsem drugim voditeljem skupin v župniji. Struktura župnije je tako podobna razvejanemu drevesu.


Celoten prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina (13/2021).