V Katoliški Cerkvi 1. maja obhajamo god sv. Jožefa delavca, moža Device Marije in Jezusovega krušnega očeta. Sv. Jožef je bil po svetopisemskem izročilu mizar, zato velja za zgled človeka, ki si je z delom služil kruh, vzdrževal družino ter skrbel za vzgojo in rast Jezusa Kristusa. Sv. Jožef delavec je tudi glavni zavetnik koprske škofije.

Papež Leon XIII. podprl delavce

Vsebina godovnega dneva izhaja tudi iz zgodovinskih okoliščin delavskega vprašanja. Papež Leon XIII. (1878–1903) je leta 1891 objavil okrožnico Rerum novarum (Nove stvari), s katero je podprl delavsko vprašanje ter spregovoril o industrijskih delavcih, sindikatih in poštenih plačah. Okrožnica je postala temeljno besedilo sodobnega družbenega nauka Cerkve, saj je človekovo delo prvič obravnavala s krščanskega vidika, pri čemer je izhajala iz svetopisemskega izročila. Obsežno je spregovorila o položaju delavcev, ki so bili v tistem času socialno nezaščiteni, njihov status pa ni imel pravnega okvira. Okrožnice cerkvenega učiteljstva pomagajo vzpostavljati pravičen družbeni red in vrednotiti obstoječo družbeno ureditev.

Zgodovina dela se za kristjane in Jude začne s stvarjenjem sveta. Stara zaveza predstavlja Boga kot delavca, ki oblikuje, postavlja in ureja svet (prim. npr. 1 Mz 1,1–2,4). Jezus si je pred začetkom javnega delovanja služil kruh z delom, verjetno kot obrtnik mizar, s čimer je človekovemu delu dal poseben pomen.

Več kot 60 let praznujemo god Jožefa, delavca

Leta 2018 je minilo 60 let, odkar je papež Pij XII. prvi maj razglasil za god sv. Jožefa Delavca. To je leta 1955 storil zato, da bi bil 1. maj posvečen dan, in ne več vzrok za neslogo, sovraštvo in nasilje. V ospredju je torej delavec, ne delo. "Nikoli več delo nad delavcem! Nikoli več delo zoper delavca, delo v službi človeka, vsakega človeka in celotnega človeštva!" je dejal papež Pavel VI. ob obisku sedeža Mednarodne organizacije dela v Ženevi.

Protesti v Chicagu

Prvega maja se spominjamo protestnikov, umrlih v spopadu s policijo. Prve dni maja leta 1886 so delavci v Chicagu zahtevali osemurni delavnik, šest izmed njih pa je bilo ubitih. Protesti so znani kot Haymarketski izgred. Praznik dela so prvič zaznamovali leta 1890 v spomin na težko izborjene pravice in kot poziv k medsebojni solidarnosti.

Praznovanje Slovencev

Slovenci so praznik dela praznovali že pred njegovo uradno določitvijo za državni praznik in Jožefov god. To je priložnost, da delavci opozorijo na svoje razmere, sicer pa je na dan prej znana navada kurjenja kresa in postavljanja mlaja kot znamenje pomladnega prebujanja narave, prvega maja pa se mnogi odpravijo v hribe.

Foto: Jože Potrpin in Oton Naglost

Preberite tudi:

Sveti Jožef – delavec (Gregor Čušin)
Jožef Delavec – praznik dela
God zavetnika slovenskih dežel
Sodelujte pri povečanju varnosti in zdravja pri delu