Papež Frančišek je včeraj, na nedeljo Kristusa Kralja, obiskal japonski mesti Hagasaki in Hirošimo, nad katerima sta bili avgusta leta 1945 odvrženi jedrski bombi. V Nagasakiju je danes na kraju hipocentra eksplozije park s spomenikom miru, kamor je sveti oče položil cvetje, ki sta mu ga izročili dve žrtvi atomske bombe. Prižgal je tudi svečo, nato pa nagovoril zbrane goste in odločno poudaril, da je svet brez jedrskega orožja mogoč. Med slovesnim bogoslužjem je spomnil, kako je Japonska bolj kot katera koli druga dežela »izkusila uničevalno moč«, ki se je lahko posluži človek.

V t.i. »parku jedrske bombe« je papež predstavil svoje sporočilo o jedrskem orožju. Svet živi v »sprevrženi dvojnosti, ko hoče braniti in zagotoviti stabilnost in mir na podlagi lažne varnosti, ki jo podpira miselnost strahu in nezaupanja«. Ta po papeževih besedah »na koncu zastrupi odnose med narodi in preprečuje vsak možen dialog«.

Papež je izrecno spodbudil spoštovanje dogovorov o odpravi in prepovedi uporabe jedrskega orožja in obsodil današnjo »erozijo multilateralizma«, skupnega reševanja perečih vprašanj. »V današnjem svetu, kjer na milijone otrok in družin živi v nečloveških pogojih, so stroški in zaslužena bogastva za izdelavo, posodabljanje, vzdrževanje in prodajo orožja, ki je vedno bolj uničevalno, neprestani napad, ki vpije v nebo,« je zatrdil sveti oče.

Angelus: spomin na japonske mučence

Opoldansko molitev angelovega češčenja je papež molil na griču Nishizaka v Nagasakiju, kjer je spomenik svetim japonskim mučencem. Tam je bilo leta 1597 pod vladavino Toyotomija Hideyoshija (1537-1598) v opomin vsem usmrčenih dvajset japonskih kristjanov in šest tujih duhovnikov. Frančišek je krščanske mučence postavil za zgled današnjim katoličanom. Njihovo pričevanje lahko pomaga okrepiti vero in obnoviti prizadevanja za kulturo zaščite življenja, je v nagovoru poudaril sveti oče.

Tudi danes v mnogih delih sveta kristjani trpijo zaradi svoje vere in preživljajo mučeništvo. Katoličani bi morali povzdigniti svoj glas v podporo verski svobodi, pa tudi proti verski manipulaciji v politične, gospodarske ali ideološke namene.

Krščanstvo na Japonskem je po prihodu španskega misijonarja jezuita Frančiška Ksaverija (1506-1552) leta 1549 doživelo krajši razcvet, po obdobju preganjanj pa je bilo leta 1614 prepovedano in je 260 let delovalo le v »podzemlju«.

Bogoslužje v Nagasakiju: križani Kristus lahko premaga vsako vrsto sovraštva, sebičnosti, žalitve ali bega

V nagovoru med bogoslužjem na mestnem stadionu za bejzbol je ob navzočnosti več deset tisoč udeležencev spregovoril o »težko ozdravljivi rani, znamenju nepojasnljive bolečine tolikih nedolžnih« v tem japonskem mestu. Znova je omenil »tretjo svetovno vojno po kosih«, zaradi katere danes trpi nepregledno število ljudi. Bejzbolski stadion v Nagasakiju je bil zgrajen leta 1997 in ima 25.000 sedežev, stoji pa le okoli 100 metrov od epicentra jedrske bombe.

Papež je obsodil splošno razširjeno brezbrižnost do bolnih in invalidnih, ostarelih in zapuščenih, pa tudi beguncev in delavcev iz tujih držav. Kot je dejal, sporočilo križanega Kristusa »lahko premaga vsako vrsto sovraštva, sebičnosti, žalitve ali bega; premaga lahko ravnodušni pesimizem ali omamljajočo blaginjo, ki na koncu ohromi vsako dobro dejanje in izbiro«.

Nadškof Takami je »hibakusha«

Predsednik Japonske škofovske konference, nadškof Joseph Mitsuaki Takami iz Nagasakija, se je papežu zahvalil za obisk v njihovi deželi. Dejal je, da je Frančišek svetu poslal »močno sporočilo za odpravo jedrskega orožja in v podporo miru«. Nagasaki naj bo zadnji kraj v zgodovini, je poudaril nadškof, na katerega je bila kdaj koli odvržena jedrska bomba.

Zgolj v jedrskem napadu na Nagasaki je ocenah življenje izgubilo več kot 250.000 ljudi, večina takoj, nekateri pa tudi leta pozneje, zaradi hudih opeklin in posledic jedrskega sevanja. Tudi 73-letni nadškof Takami je »hibakusha«, kot na Japonskem imenujejo preživele v jedrskem napadu. Ko je bila bomba odvržena, je bila njegova mati ravno noseča.

Vir: Kathpress / Radio Vatikan
Foto: Vatican Media